ZA BRIGADATA I ZA PORAZOT

Treba da se znae deka po formiraweto na Brigadata na 17 noemvri

1944 godina vo Bitola, po eden mesec pretrpe reorganizacija vo komandniot sostav - nekoi ja napu{tija, a drugi zaminaa na drugi mesta. Na treti dekemvri 1944 godina vo Bitola, vo prekrasniot Bitolski teatar (sega sru{en), be{e odr`ana konferencija so 200 delegati od site krai{ta na Egejska Makedonija i be{e izbrana poznatata Politi~ka komisija, telo od 29 ~lena i potesno rakovodstvo od 10 ~lena. Za pretsedatel be{e izbran Paskal Mitrevski. Konferencijata ja pozdravi poznatiot makedonski revolucioner, kuku{anecot Dimitar Vlahov, a Komisijata vedna{ izdade proglas do Makedoncite vo Egejska Makedonija.

Toga{ be{e zemen golem broj od rakovodniot kadar (Brigadata raspolaga{e so golem potencijal od politi~ki i voen kadar, borci antifa{isti), koi go so~inuvaa toa telo, koe be{e zadol`eno da rakovodi i so Brigadata i so novonastanatata situacija vo Grcija.

Po potpi{uvaweto na Dogovorot vo Varkiza na 12.2. 1945 godina, na 23.4. 1945 godina be{e formirana Organizacijata NOF za Egejska Makedonija, a na vtori i treti maj 1945 godina be{e rasformirana na{ata brigada. Kako {to be{e napadnata brigadata so `ol~ni izlivi na kleveti, izmislici i lagi, u{te po`estoko be{e napa|ana Organizacijata na NOF, kako od gr~kata reakcija taka i od Komunisti~kata partija na Grcija, pri {to ne se biraa sredstva. Toa trae duri i do denes, za{to ne ja imame ka`ano seta vistina za nas i do kraj.

Od 20-23.10.1999 godina i vo Atima be{e odr`an kongres so naslov GR^KATA GRA\ANSKA VOJNA - od Varkiza na Gramos. Kongresot be{e organiziran od pet~lena komisija, od istori~ari i univerzitetski profesori. Na istata u~estvuvaa diskutanti od pove}e gr~ki univerziteti, a i stranski publicisti i istori~ari. Taa vojna za nas Makedoncite po~na u{te vo proletta 1944 godina, a eve zo{to: poznata e Teheranskata konferencija (noemvri i dekemvri 1943 godina) pome|u golemite sojuznici vo antifa{isti~kata vojna - SSSR, Anglija i Amerika i donesenite odluki za opredeluvawe na narodite po pobedata nad fa{izmot. Potoa, katastrofalna be{e za nas Makedoncite spogodbata vo mesnosta Plaka-Epir, potpi{ana na 29.2.1944 godina, pome|u EAM-ELAS i EDES-EKKA, pretstavnik od gr~kata Vlada vo begstvo vo Kairo i angliski pretstavnik.

Na 11 mart 1944 godina be{e formirana PEEA - Politi~ka komisija za nacionalno osloboduvawe - za teritoriite oslobodeni od ELAS. Vo taa Vlada u~estvuvaa pretstavnici od pove}e gr~ki partii. Od strana na Makedoncite, odnosno od strana na makedonskata organizacija na SNOF be{e delegiran Mihajlo Keramit~iev, a dali toj u~estvuva{e i kakvi stavovi zazemal ne mi e poznato. No, poznato mi e deka dva meseca podocna treba{e da se rasturat makedonskite organizacii na SNOF vo Kostursko i SOV vo Lerinsko. Toga{niot sekretar na KPG, Georgios Sjantos, koj be{e i eden od lu|eto vo sostavot na PEEA, im dal naredba na sekretarite na okru`nite komiteti na KPG vo Egejska Makedonija da se zabranat i da ne postojat takvite organizacii. Tie, vo maj 1944 godina, ne samo {to bea zabraneti, tuku i celiot Okru`en komitet so celiot tehni~ki personal na SNOF bea uapseni od KPG od sekretarot Pirakli i sprovedeni vo [tabot na divizijata na ELAS vo @upan-Pendalofo. Istoto se slu~i i vo Lerinsko, no tamu organizacioniot sekretar na SOV, \or|i Turunxiev go napu{ti terenot za da ne bide uapsen so drugi lica. Toga{, vo maj 1944 godina, dojde do poznatite protesti od strana na politi~kite rabotnici, Makedoncite vo ELAS i narodot.

Na 17 maj 1944 godina sledi i konferencijata vo Liban. Sudbinata saka{e da se slu~i istoto i so makedonskiot bataljon formiran na 2.8.1944 godina, na denot na Ilindenskoto vostanie, popularno nare~en od narodot Go~eva brigada, po imeto na komandantot Ilija Dimovski-Go~e. Toj po nesre}nite okolnosti gi prodol`i borbite vo Bitolsko, do formiraweto na Brigadata. Na 26.9. 1944 godina vo mestoto Gaverta - Italija be{e potpi{an u{te eden sramen dokument. Nie Makedoncite, pokraj gr~kite antifa{isti, bevme najgolemite `rtvi na dogovorite-pregovorite. Postojat originalni dokumenti za tie nastani, koi se poznati i so niv se slu`at istori~arite, no ne se naveduva kako se odrazija vrz makedonskite antifa{isti.

Najsramniot od site tie be{e Dogovorot potpi{an na 12.2.1945 godina vo Varkiza, mesnost nadvor od Atina, koj be{e i predmet na gorenavedeniot kongres "Od Varkiza na Gramos", za nastanite koi usledija po toj Dogovor i Gra|anskata vojna vo Grcija i Makedoncite vo nea.

Makedoncite vo Grcija u{te od 1940 godina kako vojnici na gr~kata armija u~estvuvaa na prvata linija na frontot vo vojnata protiv fa{isti~ka Italija koga Musolini po okupacijata na Albanija, na 28.10. 1940 godina ja napadna Grcija. Vo april 1941 godina od sever Hitler ja napadna Grcija i vladinata armija se rasturi, odnosno otstapi od Albanija koga italijanskata vojska be{e progoneta duri do gradot Elbasan, kade {to padnaa i poslednite `rtvi Makedonci - vojnici na gr~kata armija. Makedoncite antifa{isti, zaedno so gr~kite antifa{isti, me|u prvite se pregrupiraa vo antifa{isti~kata organizacija EAM na 27.9. 1941 godina, vo KPG i podocna vo ELAS, i

ja prodol`ija vojnata protiv trojniot okupator, italijanskite, germanskite i bugarskite fa{isti, uvereni deka po pobedata nad fa{izmot i osloboduvaweto na zemjata i tie }e gi dobijat svoite nacionalni i socijalni prava kako Makedonci. Toga{ fa{isti~kata gr~ka Vlada, kralot, visoki oficeri i del od gr~kata vojska. izbegaa od Grcija na sredniot istok i vo Kairo, i go ostavija narodot vo Grcija sam da se spravuva so fa{isti~kite okupatori.

Vo golemata antifa{isti~ka vojna od 1941-45 godina, narodite razli~ni po vera i nacija bea edinstveni protiv fa{izmot, osven negovite sorabotnici, kralevite i nivnite vladi, kvinslinzite. Taka, dov~era{nite na{i sojuznici vo antifa{isti~kata vojna, Anglija i Amerika, u{te pred pobedata nad fa{izmot i padot na Berlin na 9.5.1945 godina, vo dekemvri 1944 godina pobrzaa vo oslobodenata od ELAS-Grcija, vo Atina da ja vratat izbeganata vlada od Kairo, da go ustoli~at kralot, za da ja spasat Grcija od sopstveniot "narod" so pomo{ na angliskata intervencija na generalot Skombi, po preporaka na Vinston ^er~il, za {to prethodea dogovorite vo Pleka, Liban i Gazerta. Novata monarhofa{isti~ka vlast sprovede u{le postra{en teror, a cel bea antifa{isti~kite organizacii, posebno makedonskite. Ne mo`ea da ostanat ramnodu{ni borcite Makedonci i Grci so toa {to se slu~uva vo Grcija so nezapamteniot teror, so zatvorawa i ubivawa, i se najdoa pokraj svojot narod da mu pomognat. Borcite od Egejskata brigada organizirani po grupi i odredi, a podocna od 28.10.1946 godina vo redovite na DAG so formiraweto na Glavniot {tab, zedoa masovno u~estvo vo borbata protiv monarhofa{istite i intervenistite. Od po~etokot na vekot makedonskiot narod vo Grcija pretrpe mnogu

egzodusi, no najgolemiot progon na Makedoncite po~nuva od 1944-49 godina. I denes Makedoncite vo Grcija se lu|e bez identitet, a gr~kite vladi pred Evropa i svetot se pretstavuvaat kako "najdemokratski" i dr`avata ja falat kako lulka na demokratijata.

Jasen e Zakonot na socijalistot Andreas Papandreu koga ja zema vlasta vo 1981 godina, vo koj se veli deka vo Grcija mo`at da se vratat site politi~ki emigranti koi se Grci po rod. Toa zna~i deka ovoj Zakon i denes za nas, Makedoncite-emigranti ne va`i, bidej}i ne sme Grci po rod, a toj Zakon go sproveduva i dene{nata Vlada na socijalistot i evropski orientiraniot Kostas Simitis i negovite ministri pri poseta na na{ata zemja ni prepora~uvaat da ne gledame vo minatoto, tuku vo idninata. No, toga{ nie gi pra{uvame, zo{to tie gledaat vo minatoto i zo{to u{te nivnite zakoni koi se protiv nas ne gi poni{tuvaat?