MAKEDONCITE POSTOJAT PRED BUGARITE I SRBITE

Dodeka vo najbogatite zapadni zemji Biblijata se prou~uva pove}e od 500 godini na najrazli~ni na~ini, dotoga{ vo na{ata zemja mnogu mal broj nau~nici nea ja koristat ili ja istra`uvaat kako svoja tematska preokupacija. Kako da se pla{at na{ite intelektualci i nea da ja prou~uvaat! Sekako vo toa ima pri~ina i 50-godi{noto vladeewe na komunistite, koga ednostavno taa kniga be{e zabraneta. Eve, da ka`eme toa e eamo edna od pri~inite!

Vo ovoj napis jas ne{to pove}e }e se slu`am so Biblijata, so ~ii zborovi }e gi branam moite postaveni tezi.

Zo{to bi ~itale za nekoi poznati li~nosti od minatoto? Zo{to da ne se

ograni~ime samo na sega{nosta? Dali treba da se zanimavame so trudovite na lu|e so koi mo`e duri i da ne se soglasuvame? Odgovorot na vakvite pra{awa e sledniov: treba da ~itame za minatoto, za da ja razbereme sega{nosta. Istoriskite poznavawa }e ni pomognat podobro da si se zapoznaeme sebesi, a i onie so koi verojatno ne sme soglasni. A kakva istorija? Dali ima nekoja istorija {to e najvistinita? Neli istorijata ja pi{uvaat pobednicite. Koja e taa istorija ili kniga na koja stoprocentno treba da & veruvame? Ima li takva kniga? A tolku nam ni treba takva kniga, osobeno za nas {to sme na ovie prostori. Zna~i, treba da ~itame za minatoto, za da gi izbegneme gre{kite vo sega{nosta.

Kako treba da gledame na minatoto? Poznati se dva pati{ta kon istorijata. Nekoi na nea gledat kako na ogledalo, vo koe si go baknuvaat sopstvenoto lice - zatoa {to prou~uvaat samo odbrani periodi i odbrani istoriski li~nosti. Tie minatoto go objasnuvaat spored svoj vkus, za da se vozdignat sebesi i svojata vizija za ne{tata. I ako ja presvrtime istorijata, ako ja stavime na krivo ogledalo, toga{ }e si gi vidime samo sopstvenite grozni lica.

Vistinskiot izbor e ako istorijata ja prifatime kako prozorec. Prozorecot e za niz nego da pogledneme nadvor, ta da vidime ne{to podrugo, ne{to porazli~no. Mo`e da se pou~ime od istorijata isto kako i od na{ite patuvawa vo stranstvo. Toa ni poka`uva deka, osven na{eto postojno mislewe, ima i drugi na~ini na mislewa, a i na `ivot.

Lu|eto sekoga{ ne `iveat vistinski. Znajno ili neznajno, tie postojano

go baraat vistinskiot `ivot, vistinskoto sebesi, vistinskoto bitie, vistinskoto Jas i vistinskoto Ti. Toa e barawe na vistinata za bitieto. Filozofite velat deka bitieto vo vistinata ili vistinskoto bitie e najva`nata smisla na `ivotot.

[to e vistina? Kakov e na~inot na nejzinata egzistencija? Kakva e nejzinata forma i sodr`ina? Vo kakov obem mo`eme da ja zapoznaeme? [to ja ~ini nejzinata vrednost i koj e nejziniot kriterium? Od tie odgovori direktno }e zavisi i vrednosta na seta na{a postavka, vo ~ii ramki i se re{ava na{ata problematika.

Vo prvite godini od nezavisnosta na Republika Makedonija d-r @equ @elev, porane{niot pretsedatel na Republika Bugarija, be{e edna od najomilenite li~nosti vo na{ata zemja. Toj napravi nekolku dobri ne{ta (sekako, vo sorabotka so Vladata i nekoi dr`avni institucii) za da & pomogne na na{ata zemja vo nejzinoto osamostojuvawe i me|unarodnoto priznavawe. Vo tie te{ki migovi za Republika Makedonija, toj be{e edinstvenata li~nost od zemjite na bliskata okolina na na{ata zemja {to & donese radosni vesti i nade` za idninata. Da po~neme so red:

1. Najprvo, Republika Bugarija prva ja prizna nezavisnosta na Republika Makedonija, i toa pod ustavnoto ime, samo edna minuta po soop{tuvaweto na rezultatite od referendumot.

2. Republika Bugarija na{iroko gi otvori granicite za premin na stoki za vitalnite potrebi na na{ite gra|ani vo vreme na prvoto embargo {to go vovede Republika Grcija.

3. Pri posetata na Moskva, d-r @equ @elev bara{e od pretsedatelot Boris Elcin da ja priznae Republika Makedonija so nejzinoto ustavno ime.

4. Nabrgu pretsedatelot Boris Elcin ja poseti Sofija, a na sredbata vo doma{en ambient bara{e od "golemiot gostin" da ja priznae nezavisnosta na na{ata zemja.

5. Bidej}i d-r @equ @elev ne go dobi baraweto od pretsedatelot Elcin i vo Sofija, toj zaedno so "golemiot gostin", zamina za Moskva so istiot avion, epten doma}inski da go doprati do doma. Vo avionot d-r @equ @elev be{e uporen i ne se srame{e po ne znam koj pat da go postavi pra{aweto za priznavawe na Republika Makedonija. I go dobi: to~no vo avionot na pat za Moskva, pri vra}aweto od posetata na Sofija. Upornosta, ispolneta so golema mudrost na d-r @equ @elev, ja pobedi koleblivosta na pretsedatelot Elcin. Im donese radosni vesti na gra|anite na Republika Makedonija.

Avtorot na ovaa statija ja koristi mo`nosta javno da mu se zablagodari za golemata zalo`ba i `rtva, kako i za dr`avni~kata mudrost {to mu ja podari d-r @equ @elev na na{ata zemja. Vistinskiot prijatel se poka`uva vo nejte{koto. Toa ne smee da se zaboravi. Taka se gradat dobrososedskite odnosi. To~no vo tie vremiwa jas i moite prijateli prosto se ~udevme za golemata zalo`ba na d-r @equ @elev i Vladata na Republika Bugarija za dobroto na na{ata zemja. Navistina d-r @equ @elev, Vladata i drugite dr`avni institucii, toga{ poka`aa, a i de fakto ja doka`aa golemata qubov kon Republika Makedonija. A {to da ka`eme za postapkite na drugite zemji kon nas!? Tie, navistina, mnogu lo{o se postavija kon na{ata nezavisnost. Kako da "mirisa{e" na nova balkanska vojna. No, za toa }e zboruvame vo druga prigoda.

Gospodinot @equ @elev za poslednite nekolku godini dava{e pove}epati intervjua vo koi mu bea postavuvani pra{awa za makedonskata nacija i za makedonskiot jazik. Jas gi imam za~uvano intervjuata od 25.08.1995, 20.09.1999 i 11.02.2000 god. Tie dve pra{awa se mnogu ~uvstvitelni za nas Makedoncite, bidej}i site tri sosedi {to se borele vo balkanskite vojni protiv Otomanskata imperija (Bugarite, Grcite i Srbite), sega se borat na drug na~in da n# prisvojat, odnosno da go prisvojat makedonskiot etnos i makedonskiot jazik. Taka, na primer, Bugarite velat deka Makedoncite se Bugari, ili pomoderno: makedonska nacija ima, no Makedoncite i Bugarite imaat zaedni~ki koreni. Srbite velat deka Makedoncite se ju`ni Srbi, a Grcite velat deka Makedoncite se Grci, menuvaj}i im gi imiwata prisilno itn. A najtvrdite Makedonci gi deportiraa na ostrovite za da `iveat tamu. Zdraviot razum ni zboruva deka tuka ne{to ne e vo red. Se pravi s#, ka`ano so jazikot na gramatikata, za imenkite Makedonec, Makedonci, kako etnos, da se doka`e deka gi nema. Tie toa ne mo`at da go doka`at nau~no. Makedonci kako etnos, na{ite sosedi velat deka nema. Dobro }e napravat koga eminentni nau~nici od pove}e oblasti od tie tri dr`avi na najvisoko ramni{te }e se sostanuvaat pove}e vreme i da se dogovorat za da ni ka`at {to sme nie, Makedoncite, {to samite si se narekuvame kako takvi: dali sme Grci, dali sme Bugari ili sme Srbi? Taka, nie }e znaeme, spored niv, {to vsu{nost sme! Ili, pak, sme tolku ubavi {to sakaaat da n# prisvojat!

Vo avgust 1993 g. bev vo Sofija celi tri dena. Iako be{e mnogu toplo, sepak imav prijatno i dobro vreme, za{to vo gradot ima mnogu parkovi i zelenilo.

Vo nedelata otidov na slu`ba vo Evangelsko-kongre{anskata crkva, kade {to imav `elba da se sretnam so moite dragi prijateli od Sofija, veruvaj}i deka i tie kako mene go praktikuvaat nedelniot den za slu{awe na Bo`jata re~ - Biblijata i odewe v crkva.

Pastirot na crkvata ima{e dobra poraka za slu{atelite vo golemata sala polna so posetiteli. Pri krajot na 30-minutnata propoved, toj povtoruva{e: "^itajte ja Bo`jata re~ - Biblijata i trudete se da `iveete spored nea za da dobiete blagoslov od Boga". Na krajot na slu`bata, pri izleguvaweto, se zapoznav so pastirot na golemata vlezna vrata. Mu zablagodariv za dobrata poraka i ubavite pesni {to imav mo`nost da gi ~ujam. Naedna{ se pojavi edna simpati~na dama, koja saka{e da se zapoznae so mene, otkoga razbra deka sum od Skopje. Vo razgovorot so mene, taa mi ka`a deka i taa, zaedno so nekoi misioneri pred dva meseca bila vo Skopje, Ohrid i Albanija, za da gi posetime, kako {to ka`a, na{ite bra}a Bugari tamu. Jas pomisliv deka navistina i tie imaat Bugari {to `iveat vo Albanija. Na toa jas & odgovoriv deka i nie imame na{i Makedonci tamu. Na{iot Premier im isprati kombajni za da gi o`neat `itnite poliwa, a vedna{ potoa tie poliwa gi izoraa za esenskata seidba. Simpati~nata dama, vo prisustvo na pastirot, mi odgovori: "Ne znam dali se tie Makedonci ili pak Bugari...". Jas so najgolema po~it ja islu{av, iako neo~ekuvano me isprovocira, tokmu po ubavata poraka na pastirot, i toa pred golemata vlezna vrata na crkvata. Koga zavr{i kusata negacija na makedonskiot etnos, ja dignav so levata raka Biblijata i rekov: iako ne se poznavame, }e Vi postavam ~etiri pra{awa za da mi odgovorite. Vie, gospo|o, kako dobar vernik veruvam deka ja po~ituvate Bo`jata re~. Vo prisustvo na pastirot i na edna treta li~nost, na simpati~nata dama & gi postaviv ovie pra{awa:

1. Dali ovaa kniga e Bo`ja re~? - poso~uvaj}i & ja Biblijata. ^ekajki potvrden odgovor na simpati~nata dama, a i od pastirot na crkvata, im gi poglednav licata i jas im odgovoriv: da, toa e vistina, Biblijata e Bo`ja re~. Tie kako da ostanaa nemi. Otidov na vtoroto pra{awe:

2. Dali Bog la`e? Povtorno jas popusto ~ekav odgovor, i ne go dobiv, ta odgovoriv: da, to~no e deka Bog ne la`e. Preminav na tretoto pra{awe:

3. Dali s# {to pi{uva vo Biblijata e vistina? I pak jas odgovoriv: da, s# {to pi{uva vo Biblijata e vistina. Taka nie, hristijanite {to ja prou~uvame Biblijata, veruvame.

I najposle dojdovme do ~etvrtoto pra{awe.

4. Dali i Vie taka veruvate? Potvrdniot odgovor i ~etvrti pat be{e od mene. Simpati~nata dama, pastirot i tretata li~nost u~tivo mi go sledea monologot! Ajde da vidime sega {to ka`uva taa Bo`ja re~. Ja otvoriv Biblijata i gi pro~itav stihovite od Dela na apostolite 16:9; 19:26; i 27:2, vo koi redosledno pi{uva:

"Vo tekot na no}ta Pavle ima{e videnie: eden Makedonec stoe{e pred nego i go mole{e: Dojdi vo Makedonija i pomogni ni!" (16:9).

"Vo gradot nastana me{anica i otkako gi fatija Makedoncite Gaj i Aristarh, sopatnici na Pavle, site se sobraa vo gradskiot amfiteatar". (19:26).

"... So nas be{e Aristarh, Makedonec od Solun". (27:2)

Biblijata toa go zboruva. Taa e Bo`ja re~. Bog ne la`e. Vo nea pi{uva samo vistina. Spored toa, mo`eme slobodno da ka`eme deka u{te vo prviot vek postoele Makedonci. Toga{ gi nemalo Bugarite i Srbite ili nie ne znaeme deka gi imalo.