STRADAWA ZA MAKEDONIJA

Vo vovedot {to ste go napi{ale so cel da go upatite ~itatelot vo osnovnite tekovi na dejstvoto vo prvata kniga od obemnite memoarski zapisi, koi nejziniot avtor gi ozaglavil so eden zaedni~ki naslov "Makedonija - mojata potpora", me|u drugoto, velitedeka "za sekoj trudbenik na peroto e golem predizvikot da se pi{uva za edna nesekojdnevna li~nost kako {to e Krum Monev".

MEANXISKI: Zad predizvikot da se zafatam so preveduvawe na obemnite spomeni na Krum Monev se "krijat" pove}e motivi i pri~ini. Me|u najsilnite i dlaboko motivira~ki pri~ini sekako e faktot, {to ovoj pirinski Makedonec s# {to imal kako vrednost i ~ove~ka doblest & go posvetil na makedonskata kauza, odnosno na odbranata na makedonskiot identitet, samobitnost i nacionalen individualitet. Kako najsilen i nesoborliv dokaz na taa nat~ove~ka borba {to ja vodel se {esnaesette godini {to Monev gi odrobuval prete`no niz zatvorite vo toga{na socijalisti~ka Bugarija.

Ovde bi trebalo da se doobjasnat i nasokite, pati{tata i na~inite na ovaa `estoka borba {to ja vodel Monev so cel da ja brani i odbrani makedonskata vistina i kauza vo celost od raznite provokacii, podmetnuvawa i pritisoci od sekakov vid. Imeno, toj ja branel beskompromisno makedonskata nacionalna posebnost nasekade: i vo "normalnite" }elii, i vo oddelenijata so specijalen re`im, i vo karcerite koga imal pridru`nici i za vreme na pro{etkite vo zatvorskiot krug, no i koga }e se najdel vo nekoj od kabinetite na zatvorskite golemci vo tekot na dolgite, zdodevni i iscrpuva~ki ispituvawa i sevozmo`ni tormozewa.

Golem predizvik za da se "frlam" vrz preveduvawe na memoarite na Krum Monev be{e i nivnata isklu~itelna tematsko-sodr`inska i literarno-estetska vrednost, nesomnenata istoriska dimenzija {to ja sodr`at i plejadata `ivopisni likovi {to majstorski gi prika`uva so site nivni pozitivni i negativni karakterni osobini.

Vo slu~ajov, stanuva zbor za mo{ne obemen memoarski trud (blizu 1.500 stranici ma{inopis, koi se podeleni vo ~etiri dela, a vo originalot na bugarski se nape~ateni vo tri knigi). Dosega na makedonski jazik se prevedeni i objaveni dve knigi.

MEANXISKI: Silnite zame{atelstva i devijantni pojavi {to postojat vo izdava~kata dejnost vo Republika Makedonija ne se od v~era. Za `al, ovaa nepovolna sostojba prodol`uva da se odr`uva i ponatamu i pokraj obidite na Ministerstvoto za kultura da se vovede nekakov barem elementaren red. Se razbira, ovie nesredeni i nimalku blagoprijatni uslovi za normalno objavuvawe na dobra, kvalitetna i od po{iroko nacionalno zna~ewe kniga, imaa silen negativen odraz vo tekot na izdavaweto prvite dve knigi od obemnite memoarski zapisi na Krum Monev.

Dolga i {iroka e prikaznata okolu objavuvaweto i na dvete knigi i za da se objasni celiot toj makotrpen pat i proces do nivnoto nape~atuvawe }e odzeme mnogu prostor. Najva`no e, se ~ini, sepak, da se ka`e toa {to za objavuvaweto na prvata kniga od dr`vata ne e dobieno nitu denar, dodeka za vtorata kniga Ministerstvoto za kultura dodeli 52.000 denari, {to ne e nitu tretina od vkupnite tro{oci za pe~atewe. Iako skromna, pomo{ta od nadle`noto Ministerstvo ne ja potcenuvam vo nikoj slu~aj. Naprotiv. Koga, pak, dr`avata ne dava i~, ili ako ne{to dade, a toa ni pribli`no ne e dovolno da se zavr{i rabota, ostanuva da se baraat drugi izvori. Vo slu~ajov, ovie sredstva delumno se obezbedeni od sopstven xeb, no ne mal del i od sponzori. Moram vedna{ da ka`am (povtoram) deka obezbeduvaweto sredstva e pridru`eno so seriozni problemi, samootka`uvawa, pa i neprijatnosti. No, {to e, tuka e, ta`nata vistina e taa i takva.

MEANXISKI: Tokmu taka napi{av vo predgovorot, i toa sosema svesno i odgovorno. Vedna{ bi dodal, deka istata ocenka se odnesuva i za prvata kniga. Dvete knigi od obemnite memoarski zapisi na Krum Monev zaslu`uvaat vakva visoka ocenka, zatoa {to me|u nivnite korici e smesteno ~etivo. Toa ne se nekakvi zdodevni bele{ki za sivoto i tegobno zatvorsko sekojdnevie, tuku odli~no napi{ana zatvorska hronika za eden surov, no buen i buren `ivot, koj se odvival zad zatvorskite yidi{ta, ili kako {to avtorot gi nare~uva crni domovi ili zlove{ti ma~ili{ta, zatvorite {irum Bugarija, koj Monev go prika`uva na zavidno literarno, estetsko ramni{te so so~en i retko priem~iv za ~itawe stil na raska`uvawe.

Memoarskite knigi na Monev nalikuvaat na vistinski klasi~ni romani i poradi edna druga svoja komponenta. Imeno, Monev se projavuva i kako vistinskni majstor vo slikaweto, poto~no prikazot na likovite na negovite so}elijnici - zatvorenicite so koi toj dolgi godini so red pominal vo zatvorskiot pekol.

Dodeka Monev strada so niv po zatvorite, tie se `ivi lu|e so site dobri i lo{i strani {to gi nosat kako karakteri. Denes, pogolemiot del, da ne ka`eme ogromnoto mnozinstvo od niv, ne se ve}e `ivi. Blagodarenie na ve{tata tvore~ka raka i silna darba, Monev uspeal taka verno da gi portretira, {to mnogu od niv ~ini{ kako da izlegle od nekoj od romanite na golemiot slikar na ~ove~kata du{a, Fjodor Dostoevski. Ete poradi ovie kvaliteti memoarskite zapisi na Krum Monev se dobli`uvaat, pa i nalikuvaat na dobrite romani.

MEANXISKI: Mojot anga`man na toj plan e od podale~en datum i ima malku podlaboki koreni. Priop{tuvaweto na Manxukov i Monev na makedonski jazik, {to bi rekol mojot profesor Gane Todorovski, spa|aat vo vtorata faza, vtorata etapa od moeto naglaseno interesirawe, jas bi rekol, za pirinskata problematika (prete`no). Prviot seriozen trud {to go napraviv vo ovaa oblast be{e mojata prva publicisti~ka kniga "Gordi sinovi", vo koja gi obrabotuvam `ivotot i delata na Nikola Vapcarov i Anton Popov. Denovive se navr{uvaat 58 godini od nasilnata smrt na ovie besmrtni makedonski ~eda, koi gi iznedri legendarnata Pirin Planina. Vapcarov i Popov - revolucioneri, jarko projaveni makedonski patrioti, poeti i ~ovekoqupci, platija so svoite glavi (strelani se od bugarskite fa{isti na 22 juli 1942 godina vo Sofija) samo zatoa {to bea buntovnici i budni ~eda na svojata porobena tatkovina Makedonija.

Generalno gledano pak, mojot anga`man se dol`i na mojata silna qubov kon ovoj del od makedonskata zemja, vo koja izvesen udel imaat i korenite (po ma{ka linija), no najva`noto e, se ~ini, silnata qubov kon unikatniot bit na ovoj del od na{iot narod, negoviot buntoven duh i bistrina. Golema "vina" vo taa nasoka ima i bezgrani~nata qubov {to ja neguvam kon neprikosnovenata kralica me|u balkanskite planini - veli~enstvenata Pirin Planina.

MEANXISKI: Celi 25 godini go jadam gor~liviot novinarski leb i mislam deka mo`am prili~no kompetentno da govoram barem za ovaa profesija. Momentno sostojbite so na{eto novinarstvo ne se voop{to rozovi. Fakti~ki, poto~no bi bilo ako se ka`e deka vo najnovo vreme makedonskoto novinarstvo go sledat mnogu kontroverzi. Taka, na edna strana sme svedoci kako do`ivuva vistinski bum (bezmalku sekoj den startuva po nekoj vesnik ili se otvora radio ili televiziska stanica), a na druga strana, nepovratno go gubat svojot rejting, odnosno strmoglavo propa|aat dvete najgolemi mediumski ku}i vo zemjava: Makedonskata radio i televizija i NIP "Nova Makedonija".

Najzagri`uva~ki, sepak, stojat rabotite ako se pogleda kakva konkretno ni e praktikata, koga e vo pra{awe realizacijata na ureduva~kiot koncept na sekoe glasilo poedine~no. Vo najva`nata oblast na novinarskoto `iveewe - avtorskiot trud, {to }e re~e, obrabotkata i plasmanot na temite i nastanite, vladee vistinsko, duri zaslepuva~ko {arenilo. Ovde ne se raboti za prijatno za o~ite {arenilo vo smisla na pro~uenata kineska pogovorka "Neka cutat iljada cvetovi", tuku za bezmalku krvolo~en grd natprevar, vo koj prete`no dominira politi~kata boja, a ne profesionalizmot ili, ne daj bo`e, nacionalniot interes. Malite isklu~oci mnogu ne gi naru{uvaat ovie dominantni negativni procesi i pojavi vo na{eto novinarstvo.

Vo op{tata papazjanija, karakteristi~na za aktuelnite sostojbi vo makedonskoto novinarstvo, posebno bode o~i edna krajno za~uduva~ka pojava, koja gi "ostava bez tekst" i site onie {to te{ko i krvavo si go zarabotuvaat lebot od novinarstvoto, a nemaat ama ba{ nikakva mo} vrz ureduva~kata politika na glasilata vo koi rabotat, i ne taka maliot broj stranci {to ja posetuvaat Makedonija i se mnogu dobro upateni vo toa {to e objektivno novinarstvo i informirawe bez ostatok, i kolkavo e vlijanieto na edno takvo novinarstvo vo demokratizacijata na op{testvoto.

Se raboti za frapantnoto forsirawe na liderite na politi~kite partii na albanskoto malcinstvo vo Makedonija kako glavni mediumski yvezdi. Toa podednakvo se odnesuva i za provladinite, no i za opozicionite glasila (pi{ani i elektronski). Novinarstvo koe malku od malku dr`i do svojot profesionalen dignitet i nacionalno dostoinstvo, toa po nikoja cena nema da go dozvoli, a kamoli uporno so godini da go prakticira.

A {to da se ka`e za neverojatniot ekstremizam, antidr`aven i antimakedonski odnos na najgolemiot del od glasilata {to izleguvaat na albanski jazik vo Republika Makedonija? [to drugo, osven deka se raboti za eden najblago re~eno nesfatliv, neciviliziran i krajno neprofesionalen odnos, od edna strana, i za eden krajno neblagodaren, cini~en, pa i potcenuva~ki odnos kon dr`avata Makedonija i nejzinite oficijalni institucii. Istoto va`i i za anacionalniot odnos na ne taka maliot broj informativni glasila na makedonski jazik, ili otvorenoto antimakedonstvo i negirawe na s# {to e makedonski nacionalen beleg (nacija, jazik, duhovni vrednosti), kako {to e skopsko "Delo", na primer. Sramno i dolno vo sekoj slu~aj.

Podani{tvoto i slepoto slu`ewe na vlasta od strana na nekoi glasila e tolku vidlivo, {to ne vredi za toa da se tro{at mnogu zborovi. Me|utoa, taka ne mo`e da se govori i za vlasta vo koja po prirodata na ne{tata e skoncentrirana ogromna mo}. A aktuelnata vlast vo Republika Makedonija kon mediumite se odnesuva arogantno, potcenuva~ki, pa i od pozicija na sila, {to e nedopustlivo za edna demokratska zemja, kakva patem se narekuvame.

Inaku, za ulogata na novinarot vo op{testvoto nema {to da dodadam, osven da se soglasam so od poodamna izre~enite mislewa i stavovi, deka negovata rabota i anga`man se isklu~itelno odgovorni i krajno delikatni. Mojata, pak, li~na deviza {to pove}e ili pomalku uspe{no ja prakticiram u{te od samiot po~etok na profesionalnata kariera, pa s# do denes e deka "novinarot treba da bide slu`benik na vistinata". Toa e moeto vrhovno "vjeruju" vo sekojdnevnata novinarska rabota.