Predlog - zakonot za mediumite na evropsko ~e{lawe

VLASTA SE PLA[I OD SEDMATA SILA?

Pi{uva: @aklina MITEVSKA

  • Novinarite i bez zakon znaat kako da se odnesuvaat
  • Spored predlaga~ite, vakviot Predlog- zakon nema namera da vr{i tortura vrz novinarite. Vsu{nost, toa spored niv treba da go potvrdi Sovetot na Evropa kade {to toj e ispraten na stru~na ekspertiza

Ministerstvoto za informacii se zagri`i da ni pomogne nam novinarite so toa {to u{te pove}e }e ni ja ograni~i i toa kako ograni~enata sloboda. Stanuva zbor za noviot Predlog - zakon za javno informirawe. Nivnoto objasnuvawe za vakviot poteg e deka kodeksot na odnesuvawe na novinarite ne e dovolno reguliran, deka novinarite {irat nevistini itn. Dali navistina celta na eden vakov Predlog - zakon e da se ukinat ograni~uvawata vo ostvaruvaweto na slobodata na javnoto informirawe, utvrdeni so va`e~kite zakoni i da se onevozmo`i vlijanieto na dr`avnite organi vo ureduvaweto i vodeweto na ureduva~kata politika na javnite glasila (pe~atot i radiotelevizijata)?

Ako e taka, toga{ ova e dobar poteg.

No, novinarite ne se neseriozni lu|e. Tie i dosega i otsega }e znaat kako da se odnesuvaat. Vakviot Predlog - zakon e u{te edna potvrda deka vlasta se pla{i od sedmata sila.

NEPOTREBEN ZAKON

Iako Predlog- zakonot za javno informirawe be{e najavuvan dolgo vreme, negovoto donesuvawe osobeno se aktuelizira po objavuvaweto na vesta za Xaferi i negovata mililijarda. Za toa dali vakvata informacija e to~na ne znaeme, no znaeme deka ova be{e u{te eden stimul za vlasta vo dr`avava da im zabrani na novinarite da ~epkaat po nervite na vidnite li~nosti.

Spored predlaga~ite, vakviot Predlog- zakon nema namera da vr{i tortura vrz novinarite. Vsu{nost, toa spored niv treba da go potvrdi Sovetot na Evropa kade {to toj e ispraten na stru~na ekspertiza.

Nam novinarite navistina ne ni e potreben vakov zakon, zatoa {to vo Ustavot, osobeno vo ~lenot 16, e ka`ano kako treba da se odnesuvame. A sega{niot Krivi~en zakon ni e dovolna ramka. I dosega vo Ustavot se garantira{e sloboda na uveruvaweto i javnoto izrazuvawe na mislata, sloboda na govorot, otvorenost i dostapnost na javnite glasila, slobodno primawe i prenesuvawe na informacii, odgovornost za objavenite informacii itn., taka {to i vo toj pogled nema potreba za vakov zakon.

So noviot zakon novinarite ne smeat da objavuvaat podatoci za lica obvineti za krivi~no ili kaznivo delo do pravosilnosta na sudskata presuda, kako i objavuvawe na informacii pribrani na nezakonski na~in (so prislu{ni uredi, skrieni kameri itn.). So vakviot poteg lu|eto }e bidat posiroma{ni so informacii, a politi~arite pred kamera }e znaat kako da glumat. Vo javnite glasila ne smeat da se objavuvaat informacii koi se naso~eni kon nasilno urivawe na ustavniot poredok na Republikata (se misli na dr`avata, neli!), pottiknuvawe voena agresija, nacionalna rasna i verska omraza i netrpelivost.

UREDNI^KI KAZNI

Spored noviot Predlog - zakon, novinarite ne smeat da navleguvaat vo privatniot `ivot, dostoinstvoto i ~esta na gra|anite. A {to ako tie pravat ne~esni raboti i se odnesuvaat nedoli~no? Dali informacijata deka dr`avata nema da se me{a vo ureduva~kata politika e samo napi{ana na hartija i dali ovlastenite lica za da ne platat kazna ako ne dadat informacija, }e se pravdaat deka od opravdani pri~ini toa ne go storile? Mnogu pra{awa na koi sega zasega nemame nikakov odgovor.

Mo`ebi ne{to korisno od vakviot Predlog- zakon e toa {to urednikot na mediumot ne smee da se odnesuva kako {to saka so svojot kolega- novinar. Nivniot odnos }e bide reguliran i toj ne smee da bara od novinarot da ne{to {to e sprotivno od novinarskata etika. Urednikot ne }e mo`e da mu ja namali platata ili da go izbrka od rabota. Dokolku saka da go smeni napisot toga{ }e treba da se konsultira so avtorot na tekstot, dokolku saka da go objavi negovoto ime. Vo sprotivno sleduva pari~na kazna za urednikot. Ako informacijata se prenesuva od drugo glasilo, toga{ urednikot }e mora da go objavi imeto na toa glasilo.


ZAKONI

Odnosite vo oblasta na javnoto informirawe sega se uredeni so Zakonot za javno informirawe ("Slu`ben vesnik na SRM", broj 20/74), Zakonot za radiodifuzna dejnost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 20 /97), kako i Zakonot za osnovite na sistemot na javnoto informirawe ("Slu`ben list na SFRJ", broj 84 /90). Objasnuvawata na predlaga~ite za vakviot poteg e toa {to navedenite zakoni, osven Zakonot za radiodifuzna dejnost, se zasnovani vrz na~elata i Ustavot na SRM i Ustavot na SFRJ od 1974 godina, nivnoto sproveduvawe vo vremeto po osamostojuvaweto na Republika Makedonija i vospostavuvaweto na pluralisti~kiot politi~ki sistem vo dr`avava pretstavuva pre~ka za demokratizacijata na odnosite vo oblasta na javnoto informirawe, vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina.