DA BIDEME PATRIOTI, A NE KODO[I

Makedonecot e sozdaden od ~udna materija, mislam deka ima svojstvo da pre`ivee i vo najte{ki i vo najsre}ni vremiwa. U{te malku i }e ja zatvorime prvata dekada sami, svoi, so mala, ama najubava dr`ava i narod. Kako dete mislev dr`ava se pravela lesno. Starite velat: Gospod, i nikoj drug. Pove}e od dve iljadi godini sakaa da n# izbri{at, da n# nema... Urnaa re~isi s#, ama temelite ostanaa. Na niv opstojuva bo`jata zemja- Makedonija!

Sami i svoi kaj sebe i kaj drugite pobuduvame razni ~uvstva, od otvoreni simpatii, do vulgarni neprijatelstva. Mo`ebi nekoga{ preteruvame so "senkite", kako {to nemame merka i koga se "pe~eme na sonce" od zadovolstvo. No, toa da im go ostavime na u~enite sociolozi, psiholozi, kulturolozi... Na{iot smrten `ivot, sepak e ve~en... O~igledno!

Slugata na dr`avata e gra|aninot. I obratno: Slugata na gra|aninot e dr`avata. Ni dr`ava postoi bez gra|anin, ni gra|anin bez dr`ava. Vo taa zamena vrska impresivno deluva edna stara izreka na stariot eks-pretsedatel Kiro Gligorov: "...Sekoga{ i sekade, prvo postavi si go pra{aweto {to si storil ti za dr`avata a potoa pra{aj, {to storila dr`avata za tebe"!

Neodamna, makedonskiot Parlament nadmo}no go izglasa Zakonot za otvorawe na dosiejata koi pedesetina godini so pomo{ na kodo{i gi formira{e jugoslovenskata dr`avna bezbednost. Toa mora{e da se slu~i, kako {to se slu~i Zakonot za denacionalizacija.

Dosieja ima sekoja dr`ava, ama ne onakvi kakvi {to gi prave{e OZNA, pa UDBA, pa KOS, pa DB... Trivijalni, monstruozni, zlonamerni, pakosni. Vo pi{uvaweto na dosiejata bea vklu~eni site, cela dr`ava. Kako gavrani nosea informacii da mu skrojat sedelo na onoj {to malku }e se istakne vo sredinata so svojata poslobodna misla od drugite, a ne so cel da padne dr`avata, tuku da bide podobra.

Na umnite {to sakaat i znaat da pravat dr`ava, }e im poka`e vremeto deka slobodata ne se zloupotrebuva, tuku taa se koristi za dobroto na dr`avata. Ima zamki vo taa sloboda, koi odat direktno na torpedirawe na dr`avnite institucii, no toa e sosema drugo i za nivna odbrana postoi Zakon. Verbalniot delikt na koj dr`avnite glavi ja gradea bezbednosnata situacija na SFRJ, im se vrati kako bumerang. Se se}avate: od polemikite za verbalniot delikt po~na da se raspa|a tvrdinata-socijalizmot!

Mladata makedonska dr`ava e `edna za demokratija. Vo nea zasega rabotite se odvivaat relativno dobro, iako vo nikoj slu~aj tolku dobro, za da ne mo`at da bidat u{te podobri. Na primer, korupcijata?!

Lamjata so sto glavi, ne e na{ izum, ama poleka n# osvojuva tamu kade {to sme najranlivi: na granicata me|u carinarnicite, vo sudovite kaj sudiite, na fakultetite me|u profesorite, vo ministerstvata, vo zdravstvoto. Sekade kade {to po linija na pomal otpor ili prenaglasena birokratija, mo`e da se dojde do dozvolenata ili nedozvolena cel. Korupcijata ja sozdavame nie gra|anite, vovlekuvaj}i drugi gra|ani vo nejzinite temni koridori, pa duri i politi~ari od koi o~ekuvame pravda i pravi~nost. I namesto na ranata da & stavame najlut mevlen, da ja iscelime, nie & staveme dodatno gorivo da ja podgreeme!

Vo golemite dr`avni raobti, spa|a i danokot. Se se}avam na Mia Farou koga sakala da skrie danok od amerikanskata dr`ava. Ja ka~ija na "ma{ko magare", kako {to vikaat kaj nas. Ne oti vo Amerika site se tolku ~esni, pa koga }e dojde vreme za danok, lu|eto "gaz prekutrupa" tr~aat da gi izramnat smetkite so dr`avata. I tamu, kako i sekade vo svetot dr`ava i dano~nite obvrznici se vo uloga na Tom i Xeri. Mo`ebi vo Diznievite labarotorii na stripot, tokmu ovaa paradigma ja rodila idejata za ve~nata borba na ma~kata i glu{ecot i nivnite stradawa i itri{tini?!

Makedonija zasega e ne{to drugo: danokot se krie kako {to gi krie zmijata - nozete. So ona DDV mo`ebi situacijata se podobri, no za dobrite majstori na dano~nite manipulacii, nema prepreka, da & se skubne na Makedonija toa {to & pripa|a. Bidej}i denes, nikomu pove}e ne mu gajle dali go psujat pretsedatelot, premierot, ili vladata (osven kako nekulturen gest, i toa od li~na priroda), najva`no od s# e kako se izvr{uva gra|anskata osnovna dol`nost na pretpriema~ite kon dr`avata.

A, pretpriema~i vo vistinskata smisla na zborot sme site: i eden denar, eden milion denari vo dr`avnata kasa na Makedonija {to sme bor~lii da gi dademe, zna~at mnogu, ako ne i opstanok na dr`avata, osven ako ne sakame obratno, da nemame dr`ava?!

Ottamu e sma~uvaweto na ~itatelot na mnogubrojnite vesnici, vo ovie letni gore{tini od politi~kata epidemija na ~etivata. Nikoj nikade ne pro~ital kolku na makedonskata dr`ava & platil eden vrven sportist, peja~, artist ili prodava~ na vesnici, danok za svojata zarabotuva~ka. Patriotizmot ne bil verbalniot delikt, tuku danokot!