JAS SUM PRVIOT ARHIJEREJ VO EVROPA PO SVETITE KIRIL I METODIJ

G. GORAZD: Istorijatot na ovaa Sveta Eparhija e od ponov datum, od pred ne{to pove}e od pet godini. Evropskata eparhija e konstituirana vo 1994 godina koga se dopolnuva{e i ustavot na MPC na Crkovnonaroden sobor vo Ohrid. Toga{ po utvrduvaweto i primaweto na Ustavot po predlog na Arhiepiskopskiot upraven odbor na MPC se dade predlog da se potvrdi formiraweto na Evropskata eparhija na MPC i da se zapi{e vo Ustavot na MPC kako desetta Eparhija, bidej}i toa e prv pat po Svetite Kiril i Metodij od dale~niot devetti i desetti vek vo Evropa da navleze makedonsko sve{tenstvo i makedonski arhijerei. Istorijata na na{ata dr`ava Makedonija e te{ka i vo tekot na vekovite sekoga{ ne{to pre~elo da se konstituira makedonskata dr`ava kako dr`ava na makedonskiot narod i Makedonskata pravoslavna crkva. Makedonija za celo vreme e okupirana od drugi lu|e i tu|i propagandi. Sostojbata e takva s# do 1912 godina koga doa|a do podelba na Makedonija od golemite dr`avi i taka koga se misle{e deka taa e slobodna, potpadna pod pote{ko nacionalno i duhovno ropstvo. Po Prvata svetska vojna povtorno doa|a srpskata diktatura i se instalira srpskoto duhovenstvo za asimilacija na makedonskiot narod. So mirovniot dogovor vo Bukure{t se popravi toj dogovor vo Pariz koga be{e re~eno deka Makedonija e umrena kako dr`ava, a makedonskiot narod }e se asimilira, odnosno }e se pretopi vo narodite na sosednite dr`avi od koi e podelena s# so cel povtorno da se doka`e deka makedonskiot narod ne postoi. Vo 1936 godina doa|aat i Bugarite vo Makedonija i nastanuva golema borba na balkanskite narodi za prevlast koj pove}e da zeme i koj pobrzo da ja asimilira Makedonija. Vo Biblijata, vo knigata na `ivotot, se veli deka koga e Gospod so vas sekade }e uspeete, za{to e Bog so vas. I navistina e taka, bidej}i na{ata Makedonija e bibliska zemja, zemja koja postoela 350 godini pred Hrista i ovaa godina slavime dve iljadi godini od doa|aweto na Isusa Hrista, a toa zna~i dve iljadi trista i pedeset godini od postoeweto na makedonskata dr`ava na Balkanot. Makedonija e dr`ava koja e zapi{ana vo Biblijata i koja }e postoi dodeka postoi svetot i vekot.

Toa e dolg period od deset veka koga makedonskiot narod nema{e ni nacionalna, ni crkovna sloboda i zatoa vo Evropa ne mo`evme da vlezeme kako Makedonska pravoslavna crkva, bide}i i vo 1767 godina be{e ukinata Ohridskata arhiepiskopija. Makedonskata pravoslavna crkva ode{e vo dijasporata i vo toa vreme se formira{e Amerikansko-kanadska eparhija, Avstraliska eparhija, no Evropska eparhija ne se formira{e, bidej}i toa ne go dozvoluva{e srpskoto sve{tenstvo i Belgradskata patrijar{ija. Tie i nivnata politika ne dozvoluvaa makedonski sve{tenik da vleze vo Evropa, a u{te pomalku vladika da gi organizira i sobira Makedoncite vo svoja crkva koja }e bide del od Makedonskata pravoslavna crkva kako nacionalna crkva na makedonskiot narod.

Jas kako prv arhijerej na Evropskata eparhija, koja vo ustavot na MPC pod ~len sedum e zapi{ana kako desetta Eparhija, prv pat so makedonskoto sve{tenstvo i so arhijereite na MPC vo 1995 godina vleguvame na tie prostori da gi soedinime i konstituirame crkovnite op{tini {irum Evropa. Pa taka najstara crkovna op{tina vo Evropa, od petnaeset godini, imame vo Hamburg, potoa deset godini postoi crkovnata op{tina vo Dortmund, ovaa godina vo Majnc slavime desetgodi{nina. Crkovnite op{tini od 1990 godina pa navamu po~nuvaat da o`ivuvaat i makedonskiot narod da se oddeluva od srpskite crkvi kade u~estvuva{e so svoite prilozi za gradba na srpskite crkvi niz Evropa bilo vo Germanija, [vajcarija ili [vedska.

Nov moment vo na{ata istorija nastana so raspa|aweto na SFRJ koga zapo~na da se organizira i makedonskata dr`ava i toga{ po~navme da gi oddeluvame na{ite crkovni op{tini od crkovnite dru{tva na drugite jugoslovenski narodi. Vsu{nost, toga{ vo 1995 na zasedanieto vo Kali{ta vo manastirot "Sveta Bogorodica" jas za~ekoriv kako prv arhijerej na prostorot na Evropa po Svetite Kiril i Metodij i nivnite u~enici Kliment, Naum, Sava, Gorazd i Angelarij i po~navme da go sobirame makedonskoto pravoslavno stado niz Evropa i da go organizirame vo Makedonski crkovni op{tini. Toa vreme ima{e malku crkovni op{tini koi bea konstituirani i po~navme da formirame novi vo site dr`avi vo Evropa.

G. GORAZD: Vo Evropskata eparhija na{ite iselenici se organizirani vo crkovni op{tini koi gi ima vkupno dvaeset i osum i vo tek e formiraweto na dvaeset i devettata crkovna op{tina vo Brisel, koja najverojatno }e go nosi imeto "Joakim Osogovski". Vo Evropa nemame crkovna op{tina postara od deset do dvanaest godini. Ima petnaest godini od formiraweto na crkovnata op{tina "Sveti \or|i Kratovski" vo Hamburg, kade vo 1985 godina makedonski sve{tenik ne mo`e{e da prisustvuva na hramovata slava vo fevruari i na na{iot konzul vo Hamburg na crkovniot odbor mu bilo odgovoreno deka ni pop ni vladika Makedonec ne mo`e da bide prisuten na taa slava, bidej}i tuka ima srpski i ruski crkvi i nivni sve{tenici koi mo`at da bogoslu`at.

Makedoncite se zainteresirani za izgradba na novi crkovni objekti, no ~estopati se soo~uvame so finansiski problemi. Vo Italija na dve mesta ve}e ima inicijativa od Makedoncite {to se tamu, za izgrdba na crkvi i formirawe na novi crkovni op{tini.

Vo Milano vo mestoto Pja~enca postoi takva inicijativa kade {to Inicijativniot odbor se soglasuva crkovnata op{tina da go nosi imeto "Sveti Prohor P~inski". Isto taka i od okolinata na Venecija od mestototo Pja~enca ima dvesta semejstva koi sakaat da formiraat svoja crkovna op{tina, za {to ve}e se sobrani i potpisi. Od golema va`nost e Makedoncite i vo ovoj del na Evropa da imaat svoja crkovna op{tina, bidej}i znaeme deka Italija, poto~no Vatikan, e centar na rimokatolicizmot i nie na taa relacija dobro sorabotuvame.

G. GORAZD: Nemame na{i makedonski crkvi, tuku slu`ime vo tu|i crkvi - protestantski i katoli~ki. Vo Evropskata eparhija imame dve makedonski crkvi izgradeni pred dvaeset i pet godini i toa vo [vedska vo Geteborg "Sveti Kiril i Metodij" i vo Malme "Sveti Naum" koi gi posetuvame nekolku pati godi{no. Drug problem so koj se sre}avame e toa {to na{ite crkovni op{tini gi posetuvame od vreme na vreme i pra}ame sve{teni lica od Makedonija so {to sme izlo`eni na materijalni tro{oci od samite crkovni op{tini. Crkovnite op{tini gi posetuvame na odredeni praznici kako {to e Bo`i}, Veligden, hramova slava i eventualno u{te eden praznik vo tekot na godinata {to zna~i tri-~etiri pati vo godinata se odi da se bogoslu`i vo preostanatite crkovni op{tini.

Problem e i toa {to mnogu e te{ko da se gradi crkva vo evropskite zemji, zatoa {to e skapo zemji{teto. Ima nedostig na materijalni sredstva, a i vlastite se stesnuvaat vo davaweto dozvoli i poradi gradbata na xamii, a pokraj toa e potrebna dozvola i od okolnite organizacii i gra|ani koi treba da se konsultiraat, taka {to ima mnogumina {to ne se soglasuvaat. Vo poslednive godini po~esto gi posetuvame na{ite crkovni op{tini i se trudime da dejstvuvame za izgradba na novi crkvi. Vo taa nasoka vo Hanover i vo Keln ima dodeleno mesto za izgradba na crkvite "Sveti Spas" i "Sveti Dimitrie", pa se nadevame na zapo~nuvawe na izgradbata. Na{ata crkva nema dovolno pari da pomogne, a i dr`avata ne se pojavuva kako tatko za da pomogne vo izgradbata na hramovite vo dijasporata.

Na{ite iselenici, isto taka, formiraat i kulturni dru{tva od koi nekoi se prinudeni da se rasturat, bidej}i ponekoga{ tie pet iljadi marki se premnogu za da se obezbedi sala.

G. GORAZD: Ova pra{awe navistina zaslu`uva vnimanie i u{te vedna{ da vi ka`am deka ovaa godina se odr`a proslava vo ~est na Sveti Metodij, no ne vo Elvangen, tuku vo [tutgard.

Pri~inata bila, kako {to ni ka`a gradona~alnikot na Elvangen, deka nekoj Makedonec za koj najnapred mislele deka e Bugarin, se javil i go otka`al ~estvuvaweto po povod praznikot. Imeno, pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres, gospodinot Todor Petrov, mu sejavil na gradona~alnikot deka ovaa godina MPC nema da go ~estvuva praznikot i toj den gradona~alnikot & ja dodelil crkvata vo Elvangen na Bugarskata pravoslavna crkva. Jas sum razo~aran od takvite lu|e koi se dvoli~ni i licemerni i koi za `al postojat.

Toa be{e povod da reagirame preku na{ata Ambasada vo Berlin, bidej}i tie treba{e da bidat organizatori i glavni nositeli na taa manifestacija vo imeto na "Sveti Metodij". Ni odgovorija deka s# bilo dogovoreno dva dena pred dvaeset i ~etvrti, gradona~alnikot ka`al deka ne mo`e da se ~estvuva praznikot i zatoa go ~estvuvavme praznikot vo [tutgard. Potoa dobivme pismo vo koe ambasadorot na Makedonija n# izvestuva za storeniot propust i go iznese svoeto ubeduvawe deka slednata godina nema da se slu~i takvo ne{to, {to ne zna~i deka praznikot ne be{e dostojno odbele`an vo [tutgard.

Pred pet godini e napravena spomen-plo~a vo znak na blagodarnost za golemoto delo na Svetite ramnoapostoli Kiril i Metodij, za seto ona {to go napravija za nas vo vreme koga Germancite bea protiv nas i koga drugite bea protiv makedonskata kauza. No, koga Gospod e so nas, nikoj ne mo`e da stori ni{to protiv makedonskiot narod. Gospod ja saka na{ata bibliska i apostolska zemja i crkva i ne dozvoluva da propadne Bo`joto delo, bidej}i od Boga e vostanovena.

G. GORAZD: Prisustvoto na bogoslu`bite {to gi organizirame vo site crkovni op{tini e masovno od na{ite iselenici. Zatoa nasu{na potreba e da se gradat makedonski crkvi {irum Evropa kadeb{to na{iot narod }e mo`e da go slu{a svetoto bo`jo slovo i kadeb{to na{ite pravoslavni vernici }e mo`at da se sobiraat i da gi ~estvuvaat svoite hristijanski praznici.