MAKEDONSKI PATRIOTI VO NACIONALNO NEVREME

Istra`niot zatvor go napu{tiv so 72 kilogrami te`ina. Inaetot me tera{e i postojano jas gi pra{uvav da mi ka`at - zo{to sum zatvoren? Re{enie za pritvor ne mi se vra~i. Na{ite roditeli ne znaeja kade sme. Bile upla{eni, site moi drugari od Kisela Voda gi nema, gi nema sou~enicite od Gimnazijata, i {to ponatamu? Mojata pomala sestra Bosa oti{la vo milicijata da me bara. Pra{ala kade e brat mi i odgovorot - nema takov ~ovek, verojatno izbegal preku granica i sli~no. Bidej}i bila nastoj~iva da & ka`at i da ne la`at kade sum, po~nala da gi navreduva, {to & donelo dve-tri {lakanici i uplakana si do{la doma.

Tomislav Stefkovski so ~lenovite na NOMANAD - 1957 godina

S# u{te dr`ev do toa ni{to da ne priznavam, koga edna no} vo samicata vleze eden od islednicite i me ponudi so cigara. Mi se obrati so zborovite: "Zemi cigara, te nudam kako ~ovek, a ne kako milicaec, i sakam da ti ka`am ne{to. Da ima{ doverba vo mene. Utre koga }e te odnesat kaj islednikot da prifati{ da razgovara{. Site priznaa, organizacijata e celosno otkriena so ~lenovite, gi imame site. Sakam za ova da razmisli{". Se vika{e Branko Kafkaleski.

Utroto, vedna{ po posetata na ovoj "dobar islednik", me odnesoa kaj eden od islednicite, se pretstavi i mi re~e deka toj }e mi bide islednik i e odreden samo za mene. Mi se vra~i i re{enie od istra`niot sudija na Okru`niot sud vo Skopje za prodol`uvawe na pritvorot do zakonskiot maksimum.

Obvinet bev zaedno so Filip Lazarevski za krivi~no delo po ~len 117 stav 1 od Krivi~niot zakon na FNR Jugoslavija, za krivi~no delo "Neprijatelsko zdru`uvawe protiv narodot i dr`avata". Za ova delo be{e predvidena kazna od najmalku 5 godini strog zatvor do smrtna kazna.

Islednikot po~na vaka: "Slu{aj Tomislave! S# ni e poznato. Odamna ve sledime, no ve pu{tivme da vidime do kade }e odite. Onoj moment koga po~navte da zboruvate za oru`je, re{ivme da ve apsime za da ne zaglavite pove}e". Odgovoriv: "Baram da mi doka`ete del od toa {to go tvrdite". Ova be{e razgovor vo ~etiri o~i. Mi ja poka`a celata organizaciona postavenost na organizacijata so ime i prezime, do kade mo`ele da otkrijat. Mi go poka`a unikatot na Statutot na NOMANAD, parite od ~lenarinata i eden bilet za patuvawe. "Za ova {to ti go poka`av, razmisli. Sledniot pat koga }e te povikam }e po~neme da pi{uvame zapisnik". Rekov: "Dobro. Dovedete mi samo eden od drugarite, da go vidam". Go donesoa Filip Lazarevski i bez zbor go vratija. Vo istra`niot zatvor na Kale be{e i Qubomir To{anov, roden [tipjanec i Josif Jurukovski - Gali~anec.

Razgovaravme naredniot den. Osnovnoto pra{awe koe uporno go postavuva{e be{e: "[to sakame koga vo Jugoslavija ni e mnogu dobro. Zo{to nezavisna Makedonija, zo{to makedonska vojska, dali sme socijalisti~ki opredeleni i sl. Vo tekot na no}ta me odnesoa na razgovor vo edna soba so nekoj visok islednik koj zboruva{e srpski. I nego go interesiraa skoro istite pra{awa. [to vi fali vo Jugoslavija, {to sakate, imate dr`ava, dobro e, se `ivee so drugite narodi zaedno vo Jugoslavija. Odgovorot be{e: Nie sme za obedineta Makedonija. Na{iot Statut e za nezavisna Makedonija kako prv uslov za toa obedinuvawe". Ne mu se dopadna {to mu odgovoriv deka nikoj nema pravo da n# spre~uva da ja dovr{ime borbata za obedineta Makedonija. Ova e del od pove}e~asovniot raspit od strana na toga{niot zamenik-minister za vnatre{ni raboti na Jugoslavija, Milan Mi{kovi}, li~no so mene, specijalno dojden od Belgrad.

Eden den imav poseta od istra`niot sudija koj go potpi{al re{enieto za pritvorot od 21 den i me pra{a: "Kako se vika{ i zo{to si tuka?". Mu odgovoriv: "Za obedineta i nezavisna Makedonija". Bez zbor se zavrte i si zamina. Toa be{eBo`in Ingilizov, istra`en sudija. Po~navme so mojot islednik da go pravime zapisnikot. Se ot~ukuva zapisnikot kako {to e redot, no ne direktno jas toa {to }e go ka`am, tuku moite zborovi gi preraska`uva islednikot. "Slu{aj Tome, vaka e redot! Ako ne{to ne se soglasuva{, deka ne e taka kako {to si ka`al, slobodno ka`i, }e napravime ispravki. Ponatamu, sekoj list od zapisnikot }e go potpi{uva{ na po~etokot, a ozdola na krajot. ]e gleda{ re~enicata da bide zavr{ena, mo`e da se dopi{e otposle, zatoa potpi{uvaj se vedna{ pod tekstot".

Mi be{e ~udno ova podu~uvawe, no taka be{e. Podocna razbrav deka mojot islednik e zet za sestra na eden od voda~ite na buntot "Na Solun, a ne na Srem" i koj za vlakno ne bil strelan. Mi sugerira{e da odbijam sorabotka na zapisnikot so drug islednik, ako toj e spre~en i sl. Toa be{e Stoj~e Cvetkovski. Ima{e islednici koi se ufrluvaa vo istragata vo osvetluvaweto na organizacijata, za{to gi isleduva drugite drugari, koi bea mnogu slobodni vo svoite izrazuvawa kako na primer: "Ti si Makedonec, a jas ne sum. Ti ja saka{ obedineta Makedonija, a jas ja nej}um". Ima{e i vakvo iska`uvawe: "Kamo sre}a Hitler da ja obedine{e Makedonija vo 1941 godina so Solun glaven grad, a ne da ja turne vo pregratkite na carska Bugarija". Za nekoi od niv podocna razbrav deka bile osudeni na smrt od Bugarite, iako nemale napolneto 20 godini.

Vo istragata kon mene se vr{e{e i drug metod. Dewe so vozilo, popularnata "Marica", }e me odnesea kaj rampata vo Kisela Voda i }e ~ekaa ne{to, ne zboruvaa. ^ekaa majka mi da ja zdogledam kako se vra}a od zatvorot kade po~na da mi nosi hrana, i }e mi re~ea: "Tome koja e onaa `ena". Ja gleda{ sopstvenata majka, skr{ena od bolka i si nemo}en ne{to da napravi{. Ili prikve~er, vo vozilo }e me {etaat na Plo{tadot i bo`em si komentiraat me|u sebe: "I ovie se Makedonci, ama ba{ gi boli za Makedonija. Kade si Tome ti, saka{ da gnie{ vo zatvor?!" i sli~no.

Tomsilav Stefkovski so \orgi Malinov - Go~e

Pred da odlu~at {to so nas, edna no} vo samicata dojde islednikot Branko Kofkaleski. Mi donese hartija i moliv i mi re~e da pi{uvam kako ja zamisluvam nezavisna Makedonija i kako mo`e da se ostvari obedinuvaweto. Nikoga{ ne razbrav kakva mu be{e sudbinata na toa pisanie. Napi{av dosta listovi. Dojde utroto gi zede i pred da gi ~ita mi re~e: "]e se boram da ne ve sudat! Imate doka`ano krivi~no delo. Mnogu te{ko. Ako jas kako Makedonec bev osuden na smrt od Bugarite, nema da dozvolam vas da ve sudime kako Makedonci. Vie ste makedonski hrabri patrioti". Podocna mi stana jasno zo{to taka se odnesuval. Poradi negovata sopruga Divna od Strumica koja be{e glumica zaedno so sestra mi. Mojot islednik, pred da mi soop{ti deka }e bideme oslobodeni i deka nema da n# sudat, me pra{a dali sakam da rabotam vo Slu`bata za dr`avna bezbednost. Kategori~no odbiv. Dali se kaam za storenoto - odgovoriv nikoga{ nema da se pokajam za nezavisna Makedonija. Me zamoli za edna usluga! "Ako ti prijde Jov~e Traj~ev i te pra{a dali e spomnat vo istragata, da mu re~e{ deka ne e spomnat". Po pu{taweto od Istra`niot zatvor po nekoj mesec na Korzo mi prijde Jov~e i me pra{a: "Tome kako mina vo istragata i {to ponatamu?". Mu rekov kratko "Me zamolija, ako mi prijde{ i me pra{a{ bilo {to, da ti ka`am deka ne si spomnat vo istragata".

Ostanuva da se odgovori na edno pra{awe: Zo{to pri utvrdeni fakti priznanija i dokazi, ne n# sudea?! Odgovorot go doznav podocna od islednikot Blagoja Petru{evski. Na navodno odr`an sostanok kaj Lazar Koli{evski se postavilo pra{aweto: [to so ovie Makedonci. Pa tie se {koluvaa vo makedonskata dr`ava od samiot po~etok, pa tie go sakaat toa {to i nie potajno go sakame, no nemame hrabrost.

Nivnata hrabrost i odva`nost da se opredelat da se borat za nezavisna i obedineta Makedonija, vrz jasni makedonski nacionalni osnovi, go isklu~uva sudeweto. Bevme pu{teni na sloboda. Po pu{taweto imavme obvrska da se javuvame sekoj mesec vo milicijata. Bevme pod postojan nadzor. So godini bevme sledeni. Me|utoa, i pokraj seto toa, sekoja godina denot na koj bevme zatvoreni so godini go proslavuvavme kako den na na{ata potvrdena qubov kon nezavisna Makedonija. Ova proslavuvawe prestana so denot na odeweto na Gorgi Malinov vo Avstralija.

I vo uslovi na obele`eni nacionalisti, nikoga{ ne prestanav so borbata za nezavisna Makedonija. So godini so Go~e Malinov vospituvavme stotici Makedonci vo patriotski duh. Posebno }e gi spomenam Petre Jankulovski od s. Orovo, Jani Sekulovski od s. Gra`deno - Lerinsko.

Posebni sredbi i razgovori za pati{tata na organiziraweto za prodol`uvawe na borbata za nezavisna Makedonija odr`uvav so Branko Stojanovski, golem Makedonec i patriot od Ki~evo. Vrskata ni be{e Ilinka Apostolova. Po pu{taweto od zatvor go koristevme golemoto iskustvo da se dejstvuva vo vospituvaweto na mladi Makedonci vo patriotski duh, za nezavisna Makedonija bez formalno da se osnova ilegalna organizacija. Primer za vakvo dejstvuvawe e patriotskata anga`iranost na Kole Mangov, so kogo bevme vo postojana vrska i dogovarawe.

Blagodarenie na ova iskustvo vo Skopje se pojavi neformalna grupa koja be{e po~ituvana od mladinata i na koja nikoj ne se osmeluva{e da & se sprotivstavi. Glaven i odgovoren be{e golemiot Makedonec i patriot Gorgi Malinov-Go~e, roden vo s. Banica, Lerinsko. Tuka bea i Jordan Kalajxiev - Kalaj, Pero Jankulovski - Klejot, Nine Stamatov, Van~o, Mi~o i mnogu drugi na koi ne im gi pomnam imiwata.

Drugi vremiwa i podrug nacionalen ambient imame sega. Postoi nezavisna Makedonija vo vardarskiot del, postojat nekoi evropski i svetski odluki za odnosite na dr`avite i zatoa borbata za obedinuvaweto na Makedonija mora da prodol`i so cvrsto zalagawe za priznavaweto na nacionalnite prava na Makedoncite vo Pirinska i Egejska Makedonija. Republika Makedonija, kako mati~na dr`ava na makedonskiot narod, mora da go pottiknuva i materijalno pomaga sekoe makedonsko dvi`ewe vo tie delovi na Makedonija. Iako pominaa pove}e od 40 godini, do den denes ne doznav koj n# predade. Nekoi od ~lenovite, samo dvajca, zavr{ija na visoki policiski funkcii. Imiwa ne spomnuvam.

Veruvam deka sega so mo`nostite {to se davaat za uvid vo li~nite dosieja, vodeni od Dr`avnata bezbednost za neblagonade`nite Makedonci, }e se doznae vistinata. G. Qubomir To{anov }e ostvari uvid, taka se dogovorivme pred da po~ne da se pi{uva ovaa storija. A {to so doznavaweto na vistinata? Sramot ostanuva kaj tie {to n# predadoa. ^esta e kaj nas {to bevme makedonski patrioti vo vreme na nacionalno nevreme.

Patrioti imalo i }e ima. Se prepoznavaat po storenoto za Makedonija. Sekoga{ postoele makedonski patrioti, od osnovaweto na VMRO do denes. Vo 1945 godina i me|u makedonskite komunisti imalo patrioti i vo strukturite na povoenata makedonska dr`ava. Borbata za nezavisna i obedineta Makedonija se vodela i mora da prodol`i da se vodi postojano, no so vklu~uvawe vo sistemot na organiziranost na dr`avata. Tamu se vistinskite momenti za opredeluvawe i nacionalno doka`uvawe. U~esnik si vo borbata samo ako se soo~uva{ so predizvicite na makedonskata kauza. Inaku se vbrojuva{ vo redot na seirxiite na sopstvenata istorija.

Li~niot interes e najgolemiot neprijatel na makedonskata kauza.

Li~not interes go ubiva patriotizmot.

]e zavr{am vaka, kolku da se znae.

Po pove}e od 25 godini od pu{taweto od istra`niot zatvor, kako kom{ija be{e doselen mojot islednik. Po~ina negovata sopruga Nada. Otidov da izrazam `alewe po povod smrtta na negovata sopruga. Koga vlegov vo sobata kade be{e pokojnata, mojot islednik me do~eka so zborovite: "Stani Nado da vidi{ koj dojde. Tom~eto-Makedon~eto".

So ova mnogu raboti stanuvaat jasni.