VRA]AWE NA DOBRIOT BOLNI^KI GLAS

Zaedno so noviot menaxerski tim, d-r Nikola Gruev sobra sili ne samo da go realizira otvoraweto na Centarot za tretman na izgorenici, tuku i da se stabiliziraat site onie sostojbi koi go naru{uvaa rejtingot na Gradskata hirur{ka bolnica. Vospostaven e nov trend, na~in na rabota kaj site vraboteni po~nuvaj}i od lekarite, medicinskite sestri, bolni~arite itn., s# so cel da se vrati dobriot glas na ovaa zna~ajna bolnica.

Minatata nedela, vo ramkite na Gradskata hirur{ka bolnica be{e otvoren Centar za tretman na izgorenici. Ova pretstavuva zna~aen ~ekor za razvoj ne samo na ovaa Klinika, tuku i za celoto zdravstvo. Donacijata na Centarot vo najgolem del e na japonskata Vlada ~ija vkupna vrednost iznesuva 25 milioni dolari od koi za ovoj Centar se izdvoeni milion germanski marki. Sredstvata, pred s#, se iskoristeni za postoperativna oprema, a od niv 100.000 germanski marki namenski se upotrebeni za operacionata sala.

Kompletnata rekonstrukcija na Klinikata locirana vo centarot na gradot, so celoto nejzino strate{ko zna~ewe za odr`uvawe na urgentno hirur{ka patologija ima za cel da bide dokompletirana za dve godini. Potrebno e maksimalno anga`irawe na site subjekti vo dr`avata, osobeno nadle`nite institucii. Ovaa Klinika godi{no zgri`uva preku 100.000 ambulantsko-poliklini~ki pacienti, od koi 6.000 hospitalizirani bolni. Od niv, pove}e od 4.000 godi{no se so pote{ki operativni zafati, dodeka okolu 1.000 - 1.500 se so polesni operativni zafati.

Klinikata za hirur{ki bolesti poznata kako Gradska bolnica poradi lokacijata, so svojata kadrovska struktura nametnuva eden drug trend, odnosno mu nametnuva na javnoto zdravstvo potreba od Klinika za urgentna hirurgija so zgri`uvawe i lekuvawe i na bolni od hroni~na hirur{ka patologija. Zna~eweto na Klinikata e strate{ko i po lokacijata i po dejnosta {to ja izvr{uva.

Planirano e doopremuvawe na prizemniot del vo koj }e bide locirana Dnevna bolnica, komletno opremena za zgri`uvawe na onie bolni za koi{to se dvoumime dali da bidat zadr`ani na lekuvawe kaj nas, veli direktorot na Gradska bolnica, d-r Nikola Gruev. Vo na{ata razvojna faza se planira za onie bolni koi se povredeni nekade na pat da se povrzeme so taksi-slu`bite koi }e ni davaat to~ni informacii, bidej}i imame vozila koi se sposobni da transportiraat bolni od lice mesto. Za taa cel, osum na{i kolegi uspe{no go polo`ija seminarot, kurs za prehospitalna trauma i `ivotna poddr{ka, koj be{e pod potkrovitelstvo na angliskata Ambasada. Slu`bata za brza pomo{ - 94 e tolku optovarena {to ne mo`e da ponudi navremena pomo{ nitu za kardiovaskularni bolni, a ne za hirur{ki bolni koi treba da se transportiraat vo na{ata Klinika.

Ovoj Centar pretstavuva samo edna polovina od onoj prostor koj e planirano da se izgradi i da se dooformi kako komleten Centar za izgorenici, veli d-r Dobrila Andonovska, rakovoditel na Centarot za tretman na izgorenici. Vo momentov raspolagame so prostor na koj e smestena operaciona sala koja e nameneta isklu~ivo za primarna obrabotka na izgorenici, pacienti koi }e bidat doneseni vedna{ po nastanot, i sekundarna obrabotka na izgorenici. Osven so operacionata sala raspolagame i so prostorija za intenzivno lekuvawe kade {to se smesteni dva vozdu{ni sistema nare~eni klinitroni sistemi-kreveti. Stanuva zbor za kompjuterizirani sistemi so koi se sozdava mikroklima, najpovolna za tretman na izgorenici. Ovie klinitroni ne lekuvaat, tuku samo go potpomagaat lekuvaweto na ovaa kategorija na te{ko traumatizirani bolni. Postoi u{te edna takanare~ena bolni~ka soba vo koja }e se smestat bolnite po tretmanot. Ni nedostasuvaat u{te dve prostorii, od koi ednata }e bide nameneta za deca.