Investicii na ju`niot sosed
GR^KA EKONOMSKA INVAZIJA VO MAKEDONIJA
Pi{uva: Rozita ZAKEVA
- Odedna{ po tolku godini omalova`uvawe pred svetskata javnost, za navodnoto na{e nepostoewe, Grcija po~uvstvuva golem apetit za nas. Makedonija & stana tolku sladok zalak, koga se vo pra{awe parite, {to nejzinite afiniteti za traen finansiski i stopanski prestoj vo Makedonija se s# pogolemi
- "Okta" e golema lekcija za Vladata. Ako se poka`at kako to~ni i {u{kawata deka "Elektrostopanstvo" na Grcija }e go kupi "Elektrostopanstvo" na Makedonija, Ustavniot sud na Makedonija }e ima navistina mnogu rabota
- Vreme e na{ite sosedi da razberat deka postoime i deka tie investiraat vo dr`avata Makedonija vo koja `iveat Makedonci
N
Ekonomijata na edna zemja e osnova za nejzinata stabilnost. Sekoe nezadovolstvo kaj narodot doa|a od niskite li~ni primawa, niskiot standard i nemo`nosta da se `ivee dostojno i sigurno. Raspadot na porane{na Jugoslavija i namaluvaweto na prostorite za plasman na na{ite doma{ni proizvodi ja izmeni strukturata na stopanstvoto. Vremeto {to doa|a{e nalaga{e novi tekovi na `iveewe, preorientacija na kapitalot, t.e. privatizacija, a toa predizvika niza promeni vo stopanstvoto, koi se odrazija na celokupniot `ivot. Sekako deka proda`bata na ve}e te{ko opstojuva~kite firmi se odviva{e pod nadle`nost na Agencijata za privatizacija i drugi subjekti, koi imaa za cel {to podobro i pobrzo da prodadat i rabotite da trgnat vo vistinski pravec. No, podatocite poka`uvaat deka ne be{e i ne e sekoga{ taka. Iako se ode{e i se odi so proda`ba na tender, t.e. najdobrata finansiska ponuda da bide prifatena, sepak gre{ki se pravea i se pravat.
(NE)PRIZNAVAWE
Najinteresen e, se ~ini, problemot so proda`bata na na{ite - makedonskite stopanski subjekti na gr~kite investitori. Vo toj kontekst ne mo`eme da ja zaboravime "`elbata" na na{iot ju`en sosed - Grcija da go izbri{e na{eto ime MAKEDONIJA, a so toa i nas kako MAKEDONCI. Nejzinite zalagawa odea dotamu {to taa ni ponudi serija imiwa so cel da se re{ime za edno. Na{eto vleguvawe vo Organizacijata na obedinetite nacii be{e usloveno so promena na imeto. "Za dobroto" na narodot se prifati imeto, odnosno neimeto
FYROM, koe za mnogumina e nejasno i nerzbirlivo. Skepticite ne veruvaa vo nas i za mnogumina bevme nekakva si "tvorevina". Nametnuvaj}i ni novo ime pred svetot, ova be{e u{te eden obid za bri{ewe na s# {to e makedonsko. Otkako n# ubedija deka neimeto }e bide "privremeno", sega sakaat da ni ja preimenuvaat i Makedonskata pravoslavna crkva vo Ohridska arhiepiskopija. No, seto ova ne e pri~ina nie i tie da ne komunicirame na ekonomski plan. Vakviot na~in na nepriznavawe, a ekonomsko komunicirawe bukvalno nalikuva na politi~ka ekonomija.Gr~koto embargo i uceni, poradi toa {to edinstveniot pat za snabduvawe na Makedonija e Solunskoto pristani{te, postojanite pritisoci, kako politi~ki taka i ekonomski, i zatvoraweto na granicata so ovaa zemja, sekako deka bea na {teta na obete strani. Odedna{ po tolku godini omalova`uvawe pred svetskata javnost, za navodnoto na{e nepostoewe, Grcija po~uvstvuva golem apetit za nas. Makedonija & stana tolku sladok zalak, koga se vo pra{awe parite, {to nejzinite afiniteti za traen finansiski i stopanski prestoj vo Makedonija se s# pogolemi. Pritoa o~igledno e deka ne se odbira edna oblast vo stopanstvoto, tuku se odi vo pove}e dejnosti.
INVESTICII
Vo momentov, gr~kite investicii vo Makedonija, spored podatoci koi{to gi dobivme od Agencijata za privatizacija, se najgolemi vo odnos na stranskite investicii od drugi zemji.
Prepoznatlivata reklama na "Pivara" - Skopje, koja glasi: "Skopsko i s# e mo`no", e najprofitabilna vo dr`avava, za najprodavaniot pijalok - skopsko pivo. Ovoj uspe{en gigant raboti so polna parea, a edna{ nedelno gi izvestuva svoite potro{uva~i za novinite vo nivnoto rabotewe ("Pivarski vesnik"). Skopskata "Pivara" e prodadena na gr~ki investitor. Pedeset i eden nasto od investiciite na ovaa fabrika za alkoholni i bezalkoholni pijalaci, koja e edinstvena {to ja ima licencata - pravoto za proizvodstvo na svetski poznatiot pijalak koka-kola, e
Balkanbrew Holding LTD od Grcija. Nivniot vlo`en iznos pri kupuvaweto iznesuva trieset i ~etiri milioni amerikanski dolari.Apsolutni gazdi na "Usje" duri so devedeset i ~etiri procenti od akciite se gr~kiot i {vajcarskiot
Titan i Holderbank Financiere Glaris ~ii{to investicii se okolu trieset milioni amerikanski dolari. ]e bide neskromno da ne spomneme deka dividentite koi{to gi zemaat lu|eto vraboteni ovde za makedonski uslovi se mnogu visoki.Otvoraweto na gr~kiot "Vero" vo Skopje go privle~e vnimanieto na potro{uva~ite od prviot moment. Duri postojat i organizirani turi za {oping i od vnatre{nosta na Makedonija. I ovoj pat tie ni "poka`aa" kako se raboti, no i kako se sozdava imixot.
Vo oblasta na tutunoproizvodstvoto, gr~ki firmi investirale vo "Strumica tabak" - Strumica i "Jugotutun sloga" - Krivoga{tani. Za prvata investitor e
Leaf Tobacoo A. Michailides so investicija od 632.000 amerikanski dolari i 17,04 otsto od akciite, a vo vtorata investitor e A.T.I.C.A.E. so 47.000 amerikanski dolari ili sopstvenik na 59,15 otsto na akciite.INTERES
Proda`bata na "Okta" na nejziniot neprikosnoven gazda "Helenik petroleum" so 54 otsto od akciite predizvika postojano poka~uvawe na cenite, na {to reagira{e Ustavniot sud na Makedonija. Toj donese Odluka za smrznuvawe na cenata na naftata i naftenite derivati. "Okta" i ponatamu e na svojot stav deka korekcija na cenite na naftenite derivati mora da ima poradi porastot na nivnata cena na svetskiot pazar. "Okta" e golema lekcija za Vladata. Ako se poka`at kako to~ni i {u{kawata deka "Elektrostopanstvo" na Grcija }e go kupi "Elektrostopanstvo" na Makedonija, Ustavniot sud }e ima navistina mnogu rabota.
Sekako, kon "invazijata" na gr~kite firmi i pretstavni{tva i `elbata da investiraat vo Makedonija se nadovrzuva i faktot deka pred nekoja godina be{e organiziran saem za gr~ki firmi.
Stranskite investicii vo Makedonija, pa i gr~kite, se opravdani ako ovaa sorabotka se odviva so zaemen interes. Zasega, spored na{i soznanija, edinstvena makedonska firma koja ima svoj salon e "Dizajn fantazija" i toa vo centarot na Solun.
Vreme e na{ite sosedi da sfatat deka postoime i deka tie investiraat vo dr`avata Makedonija vo koja `iveat Makedonci koi sakaat da sorabotuvaat, no i da bidat po~ituvani.
Vo momentov, gr~kite investicii vo Makedonija, spored podatoci koi{to gi dobivme od Agencijata za privatizacija, se najgolemi vo odnos na stranskite investicii od drugi zemji.
Otvoraweto na gr~kiot "Vero" vo Skopje go privle~e vnimanieto na potro{uva~ite od prviot moment. Duri postojat i organizirani turi za {oping i od vnatre{nosta na Makedonija. I ovoj pat tie ni "poka`aa" kako se raboti, no i kako se sozdava imixot.