ZA[TITATA NA IDENTITETOT DA SE PREZEME VO NARODNI RACE

Samo }e ja spomnam izjavata na administratorot na Bregalni~kata eparhija, Jovan, so koja toj veli deka se soglasuva ''na imenuvawe na Makedonskata crkva onaka kako {to drugite sakaat da n# imenuvaat". Po ovaa negova logika, nie treba da prifatime da se imenuvame i kako Grci, Bugari, Srbi, Jugosloveni, i Slavomakedonci, zatoa {to postojat celi dr`avi i crkvi koi{to sakaat taka da n# imenuvaat. [to bi bilo toa ako ne rodootstapni{tvo?

Makedonskiot narod s# u{te strada zaradi faktot {to golem broj Makedonci, vo izminatiot i vo ovoj vek, prifa}ale gr~ki, bugarski, srpski, ili "slovenski" identitet. Nekoi od niv toa go pravele pod surovi pritisoci, nekoi zaradi toa {to intelektualno se razvivale vo obrazovno-vospitnite institucii na asimilatorite na makedonskiot narod, zaradi kompleksi na inferiornost, plitkoumen oportunizam, ili zatoa {to ednostavno bile sitni du{i i eftino se prodavale. Blagodarenie na takvoto minato, nie i den-denes sme pod pritisok na svetot da mu doka`uvame {to sme i koi sme. [to e u{te potragi~no, s# u{te imame makedonski "voda~i", dr`avni funkcioneri i drugi kvaziintelektualci, koi stradaat od "kriza na identitetot". Nie ne mo`eme da go izmenime minatoto, no sigurno mo`eme da gi otstranime dene{nite voda~i koi ne se sigurni koi se i {to se, ili nemaat dovolno hrabrost i dostoinstvo da go {titat makedonskiot nacionalen integritet. So toa }e im pomogneme barem na idnite generacii polesno da gi nadminat pre~kite za edinstvo i napredok na na{ata nacija.

Makedonskiot narod treba solidarno i re{itelno da insistira onie {to si poigruvaat so na{iot identitet da si zaminat od vode~kite pozicii. Ako tie ne odgovorat na takvoto barawe, toga{ treba da gi iskoristime site mo`ni metodi za da go popre~ime nivnoto vladeewe i da gi prinudime da si zaminat, a vo me|uvreme da iznajdeme novi formi na narodno samoorganizirawe, pri {to nacionalnite interesi }e gi {titime nezavisno od voljata na uzurpatorite na narodnite institucii.

Sigurno ne ste ja zaboravile solidarnata reakcija na Avstralisko-makedonskata zaednica koga prethodniot re`im vo Republika Makedonija prifati priem vo OON pod ime FYROM i navleze vo pregovori za dolgoro~noto ime na makedonskata dr`ava, a potpi{a i predavni~ki dogovor so toga{nata gr~ka vlast, so {to se otka`a od nacionalnoto zname, od makedonskiot etni~ki identitet i od Makedoncite vo delovite na Makedonija pod stranska vlast. Makedoncite od Avstralija proglasija deka nema da u~estvuvaat vo kakva bilo prijatelska sorabotka so takvata antimakedonska vlast, ~ii pretstavnici gi proglasivme za nedobrobrodojdeni vo na{ite sredini. Toa go napravivme iako taa vlast se obiduva{e da ja opravda predavni~kata politika so nekakvi me|unarodni ekonomski pritisoci i priliki.

AVRAMOVSKI: Imaj}i predvid deka ~lenovite na Sinodot imaat u{te pomalku opravduvawa za pregovarawe okolu identitetot od {to ima{e makedonskata politi~ka vlast, siguren sum deka, ako ni{to drugo, reakcijata okolu trgovijata so imeto na MPC }e bide u{te poostra i pore{itelna. Se nadevam deka ovoj pat vo na{iot otpor zaedni~ki }e deluvame so makedonskite pravoslavni zaednici vo Zapadna Evropa, Amerika i Kanada, kako i so makedonskite patrioti vo Republika Makedonija, od mirski i sve{teni~ki red. Potrebno e vedna{ da prezememe merki za da se za{titime od onie {to vodat trgovija so makedonskiot identitet, bidej}i ako ~ekame oficijalno da prifatat promena na imeto na MPC, mo`no e reakciite da bidat prezadocneti.

Za `al, ~lenovite na Sinodot kako celina nemaat so ni{to poka`ano deka mo`eme na niv da se nadevame za za{tita od predavnicite od tipot na Jovan, koj inaku e dojden do pozicija po insistirawe na Petar. Imeno, Jovan ve}e se ima{e javno izjasneto za promena na imeto na MPC u{te pred da bide ispraten kako ~len na sinodska delegacija vo Carigrad. Namesto toj da bide discipliniran zaradi antimakedonskite izjavi, Sinodot nego go nagradi so prilika oficijalno da pregovara okolu imeto na MPC. Otkako se vrati od Carigrad, Jovan ne samo {to go potvrdi svojot stav za preimenuvawe na MPC, tuku otide dotamu {to ja proglasi Srpskata pravoslavna crkva za "majka" na Makedonskata. I pak, ne samo {to od Sinodot ne e najavena inicijativa za negovo isklu~uvawe od SAS na MPC, tuku, kolku {to mi e poznato, nieden makedonski vladika ne se ima oficijalno ogradeno od negovite izjavi. Ponatamu, voda~ot na delegacijata vo Carigrad, vladikata Petar, odbi da odgovori na pra{aweto od novinarite dali navistina se postignala na~elna soglasnost za upotreba na imeto Ohridska arhiepiskopija, ~ekaj}i navodno Sinodot da razgovara za toa pra{awe. No, {to se odnesuva do mene, ne postoi drug soodveten odgovor osven deka makedonskiot identitet ne mo`e da bide tema na razgovor ili pregovori. Samoto toa {to Petar i nekoi drugi vladici voop{to prifa}aat da razgovaraat na Sinodska sednica okolu promena na imeto na MPC e antimakedonski ~in, bidej}i so toa se prifa}a deka na{iot identitet e sporno ili "diskutabilno" pra{awe. Toa zna~i deka, ako ni{to drugo, ima barem mo`nost Sinodot, porano ili podocna, da prifati promena na imeto. Zatoa ne mo`eme da imame golema doverba vo Sinodot, tuku za{titata na MPC treba da ja prezememe vo narodni race.

AVRAMOVSKI: Jas nemam konkretni soznanija za takvite pretpostavki i zatoa zasega ne mo`am da dadam definitiven komentar. No, imam pro~itano izjava na premierot Qub~o Georgievski, spored koja toj veli deka ''Sinodot znae najdobro kakva odluka treba da donese, a narodot treba da da ja po~ituva takvata odluka". Ovoj stav za mene e krajno neprifatliv, {to e jasno spored odgovorot na prethodnoto pra{awe. Jas samo }e potsetam deka koga prethodnata vlast pregovara{e i donesuva{e odluki za imeto na makedonskata dr`ava, stavot na gospodinot Georgievski be{e deka toa e nacionalno predavstvo i deka nikoj nema pravo vo imeto na makedonskiot narod i bez nacionalen konsenzus da pregovara i odlu~uva za na{iot identitet. Ako se ima predvid deka MPC spored svojot Ustav mu pripa|a na makedonskiot narod i deka sekakvi pregovori okolu imeto na MPC neminovno go doveduvaat vo pra{awe makedonskiot nacionalen i etnoistoriski identitet, ne mi e jasno kako mo`e stavot na gospodinot Georgievski okolu pregovorite za imeto na MPC da bide razli~en od stavot okolu imeto na dr`avata. Mislam deka e potrebno gospodinot Georgievski da mu go razjasni svojot stav po ova pra{awe na makedonskiot narod.

Ako se doka`e deka navistina i nekoi od makedonskite pretstavnici vo vlasta na R. Makedonija ja poddr`uvaat promenata na imeto na MPC, toga{ se razbira deka ona {to go rekov za Jovan i ostanatite ~lenovi na Sinodot va`i i za politi~kata vlast. Inaku, Vladata i da ne se soglasuva so promena na imeto na MPC, ne e dovolno toa samo verbalno da go istakne. Vladata mo`e i treba zakonski da ja za{titi MPC od promena na imeto od strana na Sinodot. Imeto na MPC e utvrdeno so Ustavot na MPC, spored koj samo arhiepiskopskiot Crkovno-naroden sobor e ovlasten da donesuva odluki za kakva bilo promena na Ustavot. Ako Sinodot donese odluka za promena na imeto toa }e bide sprotivno na Ustavot na MPC. Za `al, blagodarenie na nedostatocite vo pravniot sistem vo Makedonija, na nekoi ~lenovi na Sinodot im stana op{ta praktika da go ignoriraat ustavot na MPC. Kako primer, vladikata Petar stoi na ~elo na takanare~ena "Makedonska pravoslavna eparhija za Avstralija i Nov Zeland" i pro{iruva eparhiski granici sprotivno na Ustavot na MPC, a vo Avstralija pravi pusto{ i pokrenuva sudski postapki so crkovni "pravilnici" i "eparhiski statu" koi ne vlegle vo sila soglasno so Ustavot. Na na{ite oficijalni barawa do Sinodot za za{tita na Ustavot od prekr{ocite na Petar, koi gi dostavivme li~no do sekretarot na Sinodot u{te pred edna godina, s# u{te nemame dobieno nikakov odgovor. Ponatamu, na posledniot arhiepiskopski Crkovno-naroden sobor u~estvuvaa delegati na "crkvi" od Avstralija koi voop{to ne postojat, a nitu eden od onie koi navistina postojat, {to isto taka e prekr{uvawe na Ustavot.

Znaej}i deka i dosega Sinodot sou~estvuva{e vo grubo ignorirawe i prekr{uvawe na Ustavot na MPC, ne postoi sigurnost deka nema toa da go napravi povtorno, so promena na imeto na MPC. Od takvi prekr{oci Ustavot na MPC treba da se za{titi preku zakonodavniot i sudskiot sistem na makedonskata dr`ava, kako {to e slu~ajot vo Avstralija, ili vo drugite razvieni demokratski pravni sistemi, kade {to ustavite, odnosno osnova~kite akti na crkvite i site drugi narodni institucii {to funkcioniraat vo soodvetnata dr`ava se zakonski za{titeni od zloupotreba. Za nedostigot na vakvata zakonska za{tita na Ustavot na MPC najgolema odgovornost treba da snosi Vladata na R. Makedonija, koja go dr`i mnozinstvoto vo najvisokiot zakonodaven organ na dr`avata - Parlamentot.

Ako vlasta vo Makedonija ne prezeme zakonski merki za za{tita na identitetot na MPC, toga{ }e mora toa da go napravime so zadgrani~no registrirawe na Makedonska pravoslavna crkva, soglasno zakonite na demokratskite dr`avi vo koi `ivee zna~ajno makedonsko pravoslavno naselenie, vklu~uvaj}i gi Avstralija, Kanada, Amerika i nekoi zapadnoevropski dr`avi. ]e bide navistina tragi~no i ironi~no ako proizleze deka toa e edinstveniot na~in na koj mo`eme da go za{titime svojot crkovno-nacionalen integritet.