SOOP[TENIE DO JAVNOSTA: Rezolucii na semakedonskiot sobir vo Sidnej

NOVA MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA CRKVA ZA AVSTRALIJA?

  • Javnoto sobranie na Makedonskata zaednica od Sidnej, odr`ano na 14-ti juli 2000 godina, vo organizacija na Sovetot na Makedonskata zaednica od Sidnej, gi donese slednite stavovi i rezolucii:

Registrirawe Makedonska pravoslavna crkva za Avstralija

1. Sobranieto gi povikuva site registrirani makedonski pravoslavni op{tini vo Avstralija da se obedinat i da se registriraat kako del od edna makedonska pravoslavna crkva za Avstralija, vo zakonska forma spored koja site pra{awa okolu imotite, sredstvata i nacionalno-op{testvenite aktivnosti na op{tinite vo Avstralija bi bile pod neprikosnovena nadle`nost na pravoslavnite Makedonci {to `iveat vo Avstralija, so generalnite sobranija na op{tinite kako osnovni zakonodavni i upravni organi. Vakvoto registrirawe na makedonska pravoslavna crkva za Avstralija e najsiguren na~in za za{tita od antinarodnite sudski postapki {to gi vodi vladikata Petar (so aktivna ili pasivna poddr{ka od Sinodot na MPC), kako i za za{tita na imeto "Makedonska pravoslavna crkva", koe nekoi vladici go pretvoraat vo predmet na pregovori i trgovija.

Parlamentaren akt za makedonskite pravoslavni imoti

2. Sobranieto bara od Parlamentot na Nov Ju`en Vels da donese poseben akt za makedonskite pravoslavni crkovni imoti vo Nov Ju`en Vels kako imoti so koi upravuvaat registriranite makedonski pravoslavni op{tini, vo ime i vo interes na lokalnata Makedonska pravoslavna zaednica. Za sodr`inata na aktot da se napravi dogovor so legitimnite pretstavnici na nadle`nite makedonski pravoslavni op{tini, a pred donesuvawe na aktot sod`inata da se utvrdi na generalno sobranie na sekoja op{tina vrz koja toj }e vlijae. Takviot akt da ne mu dava nikakvi direktni ingerencii na koj bilo ~len na Svetiot sinod na MPC vo Makedonija, osven ako za toa ne se donese posebna odluka na makedonskite pravoslavni op{tini od Nov Ju`en Vels.

Razvitokot na Makedonskata zaednica vo Avstralija

3. Otkako }e se obezbedi zakonska za{tita od agresijata na vladikata Petar, barame od makedonskite pravoslavni op{tini i drugite makedonski organizacii vo Avstralija da gi prenaso~at svoite napori kon: izu~uvawe na makedonskiot jazik, folklorni tradicii i slavnata makedonska istorija od strana na mladite i idni generacii Makedonci vo Avstralija; ekonomsko i adminstrativno razvivawe na makedonskite verski, prosvetni, kulturni, sportski i drugi neprofitni i dobrotvorni makedonski organizacii vo Avstralija, na na~in {to }e pridonese da se ostvari pogolema zastapenost na etnospecifi~nite vrednosti, potrebi i interesi na Avstralisko-makedonskata zaednica vo vrvnite dr`avni, politi~ki, nau~ni, informativni i op{testveni institucii na Avstralija. Za ovaa cel, kako ogranok na Sovetot na Makedonskata zaednica od Sidnej da se oformi strate{ko-analiti~ka komisija, sostavena od poedinci koi{to mo`at da ponudat poseben pridones vo utvrduvaweto na specifi~ni celi i zada~i, kako i razvivawe na strate{ki opredelbi i metodi za ostvaruvawe na zacrtanite celi i zada~i.

Pregovorite za imeto na MPC

4. U~estvoto vo pregovori okolu imeto na Makedonskata pravoslavna crkva od strana na nekoi ~lenovi na Svetiot sinod na MPC go smetame za sou~estvo vo negiraweto na makedonskiot nacionalen i etnoistoriski identitet. Nikoj nema pravo vo imeto na makedonskiot narod da pregovara za makedonskiot identitet i sekoj {to toa go pravi go smetame za antimakedonec, neprijatel na makedonskiot narod i na{ata drevna pravoslavna Crkva.

Politikata na vlasta vo Republika Makedonija

5. Sobranieto izrazuva dlaboka razo~aranost od politikata na aktuelnata vlast vo Makedonija, osobeno od rakovodstvoto na VMRO-DPMNE, koe po doa|aweto na vlast gi izneveri osnovnite nacionalni opredelbi na svoeto ~lenstvo i simpatizerite, vklu~uvaj}i gi opredelbite za za{tita i afirmacijata na Republika Makedonija kako suverena i unitarna makedonska nacionalna dr`ava, afirmacijata na makedonskiot etnoistoriski identitet, nacinalnoto pomiruvawe i duhovno obedinuvawe na Makedoncite niz svetot, kako i aktivnata gri`a za ~ove~kite i nacionalni prava na Makedoncite vo porobenite delovi na Makedonija.

Osobeno go osuduvame uva`uvaweto i prodol`uvaweto na politikata vo odnosite so R. Grcija, potvrdena so antimakedonskata spogodba potpi{ana od prethodnata vlast na R. Makedonija, so koja vlasta se otka`a od makedonskiot nacionalen i etnoistoriski identitet, od imeto i nacionalnoto zname na Makedonija i od Makedoncite vo porobenite delovi na Makedonija.

Go osuduvame i prodol`uvawto na politikata na kantonizacija i dezintegracija na Makedonskata dr`ava, isto taka zapo~nata od prethodnata vlast, spored koja: pra{awa od vitalen nacionalen interes se re{avaat preku zatkulisni dogovori so albanskite separatisti, namesto so nacionalen konsenzus; se pravat opasni jazi~ni i etni~ki paralelizmi vo obrazovniot sistem; po "nacionalen klu~" se postavuvaat antimakedonski separatisti na ~uvstvitelni pozicii vo organite za dr`avna bezbednost, odbrana i nadvore{ni raboti; zna~itelni delovi od teritorijata i od domorodnoto naselenie na Republika Makedonija se ostavaat neza{titeni od nacional-{ovinsti~kite separatisti.

Nezadovolstvoto stanuva u{te pogolemo so neispolnuvaweto na vetuvawata deka vlasta na VMRO-DPMNE }e se zalaga za pobliska sorabotka so makedonskite zaednici nadvor od Makedonija. Naprotiv, vlasta s# pove}e gi naru{uva odnosite so Makedoncite nadvor od Makedonija, za {to primeri se: ramnodu{nosta kon duhovniot i ekonomski teror {to go vr{i vladikata Petar protiv Makedonskata zaednica vo Avstralija; toleriraweto na ~elnici na dr`avni organi od tipot na \or|i Naumov, koj javno gi negira najosnovnite institucii na Makedoncite vo Avstralija; nazna~uvaweto na doka`ani negatori na makedonskiot etni~ki identitet, od tipot na Dimitar Dimitrov i Mladen Srbinovski, na ~elo na vrvni politi~ki pozicii i prosvetni institucii; kako i ukinuvaweto na Ministerstvoto za iseleni{tvo bez konsultacija so makedonskite iselenici.

Sobranieto se zalaga, stavovite i aktivnostite na Makedonskata zaednica vo Avstralija vo odnos na pra{awa {to se od op{t makedonski nacionalen interes, vo idnina da se artikuliraat i sproveduvaat nezavisno od koja bilo politi~ka partija ili vlast vo Makedonija. Zemaj}i go predvid dosega{noto iskustvo, da ne im se dozvoluva na poedinci, skrieni zad imiwata na politi~kite partii, da ja delat i zloupotrebuvaat makedonskata zaednica za ne-nacionalni celi. Avstralisko-makedonskata zaednica treba obedineto da sorabotuva, odnosno da se sprotivstavuva so koja bilo partija vo Makedonija, zavisno od stavovite ili aktivnostite na taa partija vo daden moment i po dadeno pra{awe.

Sobranieto smeta deka sekoja vlada ili opozicija vo Makedonija ~ii stavovi ili aktivnosti po pra{awa od nacionalen interes se rezultat na uceni i pritisoci od separatistite od PDP ili DPA, e krajno {tetna za Makedonija. Dolgoro~nite makedonski nacionalni interesi mo`at da se za{titat samo ako makedonskite politi~ki partii, zaedno so Makedoncite od dijasporata, postignat edinstvo vo odnos na vitalnite nacionalni pra{awa, kako {to se: upotrebata na makedonskiot jazik vo obrazovniot sistem i drugite dr`avni institucii; razvivaweto na makedonskata nacionalna svest i lojalnost preku vospitno-obrazovnite institucii i dr`avnite mediumi; ispolnuvawe na ~ove~kite prava na pripadnicite na etni~kite malcinstva na Makedonija vo ramkite na me|unarodnite standardi; reguliraweto na granicite i ingerenciite na lokalnata samouprava; zastapuvaweto na makedonskite nacionalni interesi pred me|unarodnata zaednica; dr`avnata bezbednost; i dr`avnata odbrana. Vreme e makedonskite partii da se oslobodat od {tetnite me|usebni predrasudi i da nau~at ne{to od PDP i DPA, koi iako ne se vo zaedni~ka vladina koalicija, vo su{tina vodat edinstvena golemoalbanska politika, i manipuliraj}i so needinstvoto me|u makedonskite partii, s# pove}e i pove}e se pribli`uvaat do celosno ispolnuvawe na separatisti~kite tendencii.

Zastapuvawe na Makedoncite od Avstralija vo makedonskiot Parlament

6. Sobranieto gi povikuva pratenicite vo Parlamentot na Republika Makedonija da donesat zakon so koj }e se obezbedi barem edno prateni~ko mesto za koe bi glasale samo Makedoncite vo Avstralija, so toa {to pravo na glas }e imaat ne samo onie {to se dr`avjani na Republika Makedonija, tuku i etni~kite Makedonci po poteklo od delovite na Makedonija pod gr~ka, bugarska ili albanska vlast. Za takvoto prateni~ko mesto bi mo`ele da se kandidiraat Makedonci od Makedonija ili od Avstralija.

Aktivnostite na Svetiot sinod na MPC

7. Sobranieto gi povikuva ~lenovite na Svetiot arhijerejski sinod na MPC, namesto da u~estvuvaat vo sramni pregovori okolu imeto na makedonskiot narod i vo raskolni~kata hajka za stavawe na narodnite makedonski pravoslavni imoti i sredstva vo Avstralija pod nenarodna vlast, da go prenaso~at svoeto vnimanie na: vra}awe i zajaknuvawe na ugledot na MPC, verata i moralnite vrednosti me|u makedonskite pravoslavni vernici, za da se spre~i pohodot na korumpiranosta, zavisnosta od droga i alkohol, ili zaveduvaweto na makedonski pravoslavni vernici od strana na razni sekti; pomagawe na Makedoncite {to se soo~uvaat so seriozni ekonomsko-socijalni te{kotii; pomagawe na makedonskite pravoslavni vernici vo porobenite delovi na Makedonija da si gi vratat svoite drevni hramovi pod makedonska kontrola; podostojna gri`a za pravoslavnite hramovi vo Republika Makedonija, osobeno onie drevni hramovi po makedonskite sela koi se zapostaveni samo zatoa {to nekoj gi smeta za nedovolno "profitabilni", kako i Soborniot hram "Sv. Kliment Ohridski" vo Skopje, koj e vo nezavidna sostojba, osobeno ako se zeme predvid prihodot {to vo nego go ostavaat vernicite; i razvivawe plan na MPC za za{tita od nasilnata albanizacija so koja se soo~uvaat Makedoncite vo zapadniot del na Republika Makedonija. Za vakvi aktivnosti Sinodot mo`e vo sekoe vreme da se nadeva na sorabotka od Makedonskata pravoslavna zaednica vo Avstralija, a sigurno mnogu bi pomognale i milionite dolari narodni pari koi Petar momentalno gi iscrpuva za antinarodni sudski procesi.

Vo imeto na prisutnite, rezoluciite gi zaverija i potpi{aa:

Protojerej Naum DESPOTOVSKI - overuva~

Dim~e XAJKO - overuva~

Igor AVRAMOVSKI - pretsedava~

tel: 612 9757 4460 mobilen: 0404 460 289