POSLEDNATA ULOGA NA NADA GE[OSKA

Toa "od nekade" bilo najva`no vo `ivotot: ili }e te odnese kaj {to si naumil, ili }e te zagine.

Nacionalnata programa za kulturata vo Makedonija, oddel teatar, e na pat da napravi vistinski - cirkus. Od Ohrida i Prilepa grada ve}e stasaa aberi deka "`estokata" Nada Ge{oska ve}e sobrala stotici i stotici potpisi za "spas na teatrite vo Makedonija", a Dimitar Stankovski, makedonskiot buntovnik Xems Din, }e izre`ira najoriginalen protest "so igra i gluma pred Vladata na Makedonija".

Situacijata, i od kade da ja gleda{, i~ ne e za podbi{ega. Makedonija ja ~ekaat mnogu debeli reformi vo zdravstvoto, administracijata, obrazovanieto, kulturata. Po staro, pove}e izgleda ne mo`e. Gori pod site nokti.

Ima edno pravilo: ma~kata }e gi brka gluvcite, a gluvcite }e go jadat sireweto. Na edna vlada sepak }e & se padne da po~ne so najte{kata operacija, da zgrab~i so skalperot {to mo`e podlaboko za da se otstrani kancerot.

Dali toa }e bide ova Vlada, koja dodu{a nekoi pomali i "pobezbedni operacii" ve}e izvede, ili onaa {to doa|a, }e vidime. Va`no toj {to }e saka da vladee so Makedonija neka ne se potpira samo na "medeniot mesec" so vremetraewe od ~etiri godini.

Ima vo Makedonija i "voobrazeni bolni" i pravi bolni. Na prvite im treba psihoterapija, ama na vtorite salam operacija so site saltanati (legislativi) da uspee.

Istorijata na makedonskiot teatar e dolga, ama i interesna. Na ovie prostori ~ovekot od sekoga{ "igral". Najmalku na svoja, a najmnogu na tu|a muzika. Igrata, pale`na, nikoga{ ne se doigruva. Vo pravo e Dim~e Dembeloto koga veli deka "dvaeset godini n# ubivaa so platite", a Nada Ge{ojca deka "od 1954 godina go po~naa procesot da gi zatvorat makedonskite tatarski ku}i, a da n# li{at so del od na{iot bogat kulturen identitet".

Na neotporniot vrat na makedonskiot teatar, obeseni se te{ki vodeni~ki kamewa. Ili teatarot i ovoj pat }e izdr`i, ili kamewata vratot }e mu go iskr{at?!

Realizacijata na Nacionalnata programa za kultura vo Makedonija, doprva ja ~ekaat zasedi. Toa, arhitektite na Programata moraa da go znaat u{te pred da ja obelodenat. Nikoga{ ovde ne bilo problem ne{to da se napi{e i da se ponudi. Problem e, ponudenoto koj }e go "kupi"?

Se se}avam, koga po 16 godini, laburistite vo Anglija dojdoa na vlast, prvo {to prezede ministerot za kultura be{e prepiskata so Kralskiot teatar vo London: "Ve izvestuvame deka od idnata godina, subvenciite }e vi bidat namaleni. Zatoa prezemete merki, zgolemete gi cenite na biletite, pobarajte podbri menaxeri i vklopete se vo ambientot na vremeto. Vie ostanuvate Kralski teatar, no odnesuvajte se onaka kako {to bara publikata"!

Javnosta vo Makedonija ni{to ne znae, kolku pari tro{at makedonskite teatri, i dali tie pari gi opravduvaat. Eden prijatel me uveruva{e deka kaj nas mnogu pove}e pari se tro{at okolu teatarot, otkolku za teatarot. Zna~i, ako e taka, nie sme nemale skap teatar, tuku epten skap "teatarski ambient".

Znae li nekoj u{te od sega {to }e dobie Strumica, Kumanovo ili Prilep koga }e im gi ukinat teatrite? Ne, oti nikoj ne znae {to }e izgubat?!

Makedonskite dano~ni obvrznici s# pove}e }e baraat ot~et za svojot denar vlo`en vo makedonskata kulturna infrastruktura. Pomina vremeto na volontarizmot, koga nekoj nose{e, a nekoj dele{e pari. Me|utoa, da ne e Nacionalnata programa za kultura ..... nesre}en komplet na volontarizmot i virulentizmot?!

[to i da e, ne mo`e samo da se izgotvi i "slepo" da se primeni. Ne oti makedonskite tetarski ku}i ne se zreli za edno reformsko "provetruvawe", tuku toa i vo verskiot kalendar e odredeno koga se pravi: na ~isti ponedelnik!

Inaku i `estokata Ge{ojca dobro znae so kakov baga` e optovaren makedonskiot teatar. Taa li~no u~estvuvala vo te{ki bitki za zalutani akteri na koi ne im bilo, nitu i sega im e mestoto na scena, za antiteatarski anga`mani vo teatrite; za proma{eni repertoari, za najubistvenoto vo teatarskata umetnost - nepotizmot i sl.

Objektivno: krizata na "teatarxiite" ne im ja donesoa politi~kite Argonauti, ami samite "teatarxii" koi pravea re~isi s#, protiv sebe. Mnogu artisti, re`iseri i pisateli stanaa direktori, povedeni od ona pusto "tajno svojstvo", a se komanduva, da se upravuva. Gi ma|epsa samoupravuvaweto, gi razglasi ne mnogu silnata i objektivna kritika. Eve i sega, branej}i go Dramskiot, Dime Debeloto premogu go potcenuva Narodniot od [tip.

Ne taka. Nacionalnata programa za kulturata mora da kritikuva, oti e neotporna. Ama ne smeat da se izmisluvaat "neprijateli" tamu kade {to gi nema. Dosta ni e posesivnost!