VLADATA SAKA DA JA VIDI I DIJASPORATA NA GLASAWE

Toga{, Vladata gi zadol`i ministerstvata za vnatre{ni, za nadvore{ni raboti i za iseleni{tvo da sprovedat aktivnosti zaradi evidencija na makedonskite dr`avjani koi se nao|aat na privremena rabota ili prestoj vo stranstvo. Evidencijata treba{e se pravi preku poseben formular (prijava). Vo prijavata treba{e da bidat sodr`ani podatoci za imeto i prezimeto na liceto koe se nao|a na privremen prestoj vo stranstvo, mati~niot broj, adresata na `iveewe, datumot i mestoto na ra|awe, kako i podatoci za periodot vo koj liceto neprekinato prestojuva vo stranstvo, za poslednata adresa vo Makedonija, brojot i datumot na patnata isprava, za dr`avjanstvoto i dali istovremeno liceto e dr`avjanin i na druga zemja i za toa dali nekoj od ~lenovite na semejstvoto na "popi{aniot" prestojuva kaj nego. Trite ministerstva, isto taka, bea dol`ni da napravat finansiska presmetka za sredstvata {to }e bidat potrebni za sproveduvawe na evidencijata.

Spored oficijalnite evidencii vo Registarot na dr`avjani na Republika Makedonija, koj go vodi MVR, brojot na licata koi prestojuvaat vo stranstvo iznesuva samo 11.527 lica. Me|utoa, po popisot od 1994 godina, se evidentirani 159.548 gra|ani koi se otsutni od zemjata pove}e od edna godina, dodeka brojot na popi{ani gra|ani koi se nao|aat nadvor od zemjata podolgo od edna godina e 173.611 gra|ani. Vo zemjite vo koi Makedonija ima diplomatsko-konzularni pretstavni{tva se nao|at 80.066 lica, dodeka brojot na na{i gra|ani koi rabotat i `iveat vo zemji vo koi nemame na{i pretstavni{tva iznesuva 59.649 lica. Glavniot problem koj doprva treba da se razre{uva e na koj na~in da im se ovozmo`i ednakov pristap kon izbira~ko pravo na site na{i gra|ani koi se nao|aat nadvor od zemjava. Kako {to toga{ izjavi ministerot za pravda, Vlado Kambovski, poradi krajno nepovolnata situacija so evidencijata, se predlagaat pove}e re{enija koi odat vo pravec na opfa}awe na {to e mo`no pogolem broj iselenici vo izbornite spisoci preku popolnuvawe posebni formulari. Takvite formulari treba{e da bidat distribuirani preku slu`bite na ministerstvata za vnatre{ni i za nadvore{ni raboti.

Mo`niot broj, zna~i, na gra|ani koi bi go ostvarile izbira~koto pravo nadvor od Makedonija, vo zemji kade {to ima diplomatsko-konzularni pretstavni{tva, iznesuva 80.066, so pretpostavka deka stranskata zemja }e dozvoli glasawe na svojata teritorija. Stanuva zbor za zemjite: SAD, Italija, Holandija, Polska, Germanija, Romanija, Avstrija, Francija, [vedska, Velika Britanija, [vajcarija, Slovenija, Turcija, Danska, Belgija, Jugoslavija, Hrvatska, Grcija, BiH, Belorusija, Albanija i Bugarija. Vo ovoj moment, brojot na licata koi ne mo`at da go ostvarat izbira~koto pravo nadvor od zemjata, poradi toa {to vo tie zemji nemame diplomatski-pretstavni{tva, iznesuva 59.649 makedonski gra|ani, koi se razmesteni vo Avstralija, Norve{ka, ^e{ka, Ukraina, Ungarija i drugi.

Toga{niot stav na opozicionata SDSM be{e deka ova pra{awe ima najmalku tri aspekti: politi~ki, praven i moralen. "Dali e dobro za sudbinata na Makedonija da odlu~uvaat onie gra|ani koi nema da gi delat posledicite od politikata {to }e ja praktikuvaat izbranicite vo makedonskiot Parlament ili Vlada. Dali e v red da glasaat lu|e koi ne se nitu dano~ni, nitu voeni obvrznici? Drugo pra{awe e tehni~kiot aspekt - kako da se organizira izborniot proces, kako da se pretstavat pred glasa~ite vo stranstvo programite i kandidatite na politi~kite partii, kako da se obezbedi kontrolata?" - bea dilemite na \or|i Spasov. Od druga strana, stavot na Andreja Andrej~in od VMRO-DPMNE be{e: "Nie ne sme nekoja golema dr`ava i ne smeeme da si dozvolime luksuz da se li{ime od pogolemiot del na{i gra|ani. Na{ite sonarodnici treba da sfatat deka se del na na{eto makedonsko tkivo bez ogled na toa kade se nao|aat. Makedonskata Vlada ne smee da vodi politika na odnaroduvawe, tuku da napravi napor za nivno reintegrirawe vo dr`avata".