Pograni~na sredba na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija

SVETILI[TE NA SITE MAKEDONCI

Pi{uva: @aklina MITEVSKA

Zdru`enieto na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija gi osuduva site pojavi na nepo~ituvawe na ~ovekovite prava i slobodi na malcinstvata, bez ogled vo koja dr`va `iveat, go osuduva genocidot kako i proglasuvaweto na ednonacionalnite dr`avi (Grcija i Bugarija)

Nivnite barawa se priznavawe na progonetite Makedonci od egejskiot del na Makedonija, koi se so status na politi~ki begalci, (nezavisno vo koj del od svetot `iveat), slobodno vleguvawe vo Republika Grcija i poseta na rodnite mesta na site progoneti Makedonci, pravo na upotreba na makedonskiot jazik, mediumi na makedonski jazik, pravo na etni~kite Makedonci da se vratat vo rodnite ogni{ta itn.

Na 30 juli ovaa godina vo dvorot na crkvata "Sveta Bogorodica" vo seloto Trnovo - Bitola, Zdru`enieto na Makedonci od egejskiot del na Makedonija so sedi{te vo Bitola, zaedno so edinaesette ramnopravni odbori niz Makedonija, }e ja odr`i 20-ta jubilejna tradicionalna semakedonska pograni~na sredba. Sredbata }e bide zbogatena so kulturno-umetni~ka programa i so prezentirawe na na{eto folklorno bogatstvo. Ovaa tradicionalna sredba ve}e odamna prerasna vo svetili{te i sobirali{te na Makedoncite bez ogled kade `iveaat. Masovnoto prisustvo na ovaa sredba e so cel da pomogne vo odr`uvaweto na makedonskite tradicii i taa da stane vistinska pograni~na me|udr`avna sredba me|u Republika Makedonija i Republika Grcija.

Ovaa godina Zdru`enieto slavi dva jubileja: trieset godini borba za ~ovekovite prava i dvaeset godini tradicionalni pograni~ni sredbi. Vo tekot na izminatite trieset godini Zdru`enieto se bore{e isklu~ivo so diplomatski sredstva i ima podneseno sedumsto peticii, deklaracii, memorandumi, osudi do Evropskiot parlament, OBSE, OON, Visokiot komesarijat za ~ovekovi prava pri OON, Stejt Departmentot na SAD, vladite na balkanskite zemji kako i do akreditiranite ambasadori vo na{ata zemja. Zdru`enieto gi osuduva site pojavi na nepo~ituvawe na ~ovekovite prava i slobodi na malcinstvata, bez ogled vo koja dr`ava `iveat, go osuduva genocidot kako i proglasuvaweto na ednonacionalnite dr`avi (Grcija i Bugarija). Zdru`enieto na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija od Evropskata zaednica }e bara vakvite dr`avi da bidat osudeni politi~ki i ekonomski i da se izoliraat s# do momentot koga vo tie dr`avi }e za`ivee vistinskata demokratija i nema da ima diskriminacija na gra|anite. Nivnite barawa se priznavawe na progonetite Makedonci od egejskiot del na Makedonija, koi se so status na politi~ki begalci, (nezavisno vo koj del od svetot `iveat), slobodno vleguvawe vo Republika Grcija i poseta na rodnite mesta na site progoneti Makedonci, pravo na upotreba na makedonskiot jazik, mediumi na makedonski jazik, pravo na etni~kite Makedonci da se vratat vo rodnite ogni{ta itn.

JUBILEI

Ovaa godina Zdru`enieto na Makedonci od egejskiot del na Makedonija slavi dva jubileja: trieset godini borba za ~ovekovite prava i dvaeset godini tradicionalni pograni~ni sredbi. Vo tekot na izminatite trieset godini Zdru`enieto se bore{e isklu~ivo so diplomatski sredstva i ima podneseno sedumstotini peticii, deklaracii, memorandumi, osudi do Evropskiot parlament, OBSE, OON, Visokiot komesarijat za ~ovekovi prava pri OON, Stejt Departmentot na SAD, vladite na balkanskite zemji kako i do akreditiranite ambasadori vo na{ata zemja.