Klasifikacija na makedonskite mediumi

"DELO" I "DRUGITE"

Kole Mangov

  • Pred nekoja godina "Delo" ja "prevrednuva{e" poetskata produkcija od pretpluralisti~kiot period. Eden avtor ponudil tekst za mojata poezija. "Delo" ne prifatilo. "Delo" reagiralo so blagovremeni i precizni istreli od premol~uvawe nasproti naporot na toj avtor. Potoa "Delo" gi pretstavi poetite, avtori na pesni koi go slavat i veli~at Josip Broz

Po izvesni zna-ci koi tuka nema da gi definiram, po povod temata za disidentstvoto vo Makedonija, po koja se rasprava{e vo ramkite na asocijacijata "Evro-Balkan" na 9 dekemvri 1999 godina vo Skopje, doma{nite mediumi gi delam na "Delo" i "drugite" (tie). Osnoven beleg na "drugite" e deka tie se nasledstvo na edna mediumska konjuktura od pred nastapuvaweto na pluralizmot. "Delo", pak, se pojavi po nastapuvaweto na pluralizmot, kako istorisko nasledstvo na eden drug tek. Toa go sledi tekot na isklu~uvaweto na istoriskoto postoewe na makedonskiot etnos. Ne onoj gr~kiot tek, tuku bugarskiot. Interesno e {to ovie dva teka javno voop{to ne se konfrontiraat. Nivna zaedni~ka zada~a e uni{tuvawe na makedonskiot etno-nacionalen identitet.

[to e povodot poradi koj ja storiv ovaa podelba vo vrska so raspravata za disidentstvoto vo ramkite na "Evro - Balkan"?

Odgovorot e: "Delo" me spomna vo izve{tajot od raspravata od 9.12.1999 g. vo temata "Ima{e li Makedonija disidenti" (10.12.1999). Vedna{ napomnuvam. Ne e va`na namerata na "Delo" vo ovoj kontekst. "Drugite" ne me spomnaa vo svoite izve{tai od taa rasprava. Nikoj od "niv". Dosledni se. Kako i nivnite prethodnici {to ne me spomenuvaa vo vremeto na monizmot vo vrska so objavata na moite dve knigi poezija i izvesni drugi moi projavi vo javnosta. Mnogu e interesen eden "nivni" televiziski novinar, kogo po 1998 godina go nema na ekranite. Toj do 1998 godina mi vele{e: " Ako ne se pojavi{ na TV, toa e kako da ne si `iv, kako da si mrtov". Pri `ivot, toj me "umira{e". @estoko se naprega{e vo vrska so moite javni aktivnosti vo oblasta na ~ove~kite prava, da spre~i moja pojava na maliot ekran. So precizni i blagovremeni istreli od premol~uvawe toj me "umira{e". Go biva{e. Golem specijalist. Sega go nema na TV-ekranot. Pri `ivot, ~ovekot go "umiraat".

PREVREDNUVAWE

Mediumski "umren" `iveev vo tekot na monizmot vo vrska so moite dve knigi poezija. Eden znak deka mojata poezija ostava traga za drugi lu|e be{e soznanieto deka mojata prva kniga poezija "Gladostrav" ("Misla", Skopje,1975), im ja ispora~uvale po pora~ka na nekoi stranski biblioteki, me|u koi i na Kongresnata biblioteka vo Va{ington. Taka mi ka`uva{e odgovornata na kni`arskiot salon, Zlata. Nekoi avtori na koi mediumite im prireduvaa bogat mediumski tretman, voop{to ne bile barani od va`nite nadvore{ni adresi. Nejse.

Pred nekoja godina "Delo" ja "prevrednuva{e" poetskata produkcija od pretpluralisti~kiot period. Eden avtor ponudil tekst za mojata poezija. "Delo" ne prifatilo. "Delo " reagiralo so blagovremeni i precizni istreli od premol~uvawe nasproti naporot na toj avtor. Potoa "Delo" gi pretstavi poetite, avtori na pesni koi go slavat i veli~at Josip Broz. Se razbira, "Delo" pri toa ima{e svoj prettekst. Prirodno, bi trebalo da gi pretstavi poetite koi ne se voshituvaa od Josip Broz. Vo mojata poezija slikata za vladeeweto na Josip Broz se ogleda vo samite naslovi na knigite: "Gladostrav" i "Vik". Pesnata "Sozdavawe bo`estvo" ("Vik", 1979) e prikaz za negovoto bogotvorewe, praveweto kult od nego (vo druga prigoda nekoj drug bogotvoren si go podmestuva narodot pod noze, za da mu dr`i re~ od nebesata). "Delo" ne mu dade vnimanie na Josip Broz vo moite stihovi. Eden mnogu revnosen sorabotnik na "Delo", svoevremeno, po objavuvaweto na mojata pesna "Natpis" (1982) so stihovite: "Dvata ministri / sovr{eno se nezainteresirani / za koskite / na Pavle Mangov", postojano se prepletkuva{e pred mene - zad mene i mi vele{e deka poradi taa pesna }e mi nosi cigari vo Idrizovo (KP Domot). Gospod bil so mene, pa ne mi se slu~i Idrizovo, a toj za{tedi na cigari. "Delo" ne se zanimava so mojata poezija. "Delo" si ima svoi smetki za toa {to go pravi i za toa {to ne go pravi. I toj revnosen ssorabotnik na "Delo" si ima svoi smetki.

Eve u{te edna interesnost. Vo po~etokot na 1999 godina vo Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija nastapi nekoja vozbuda, da ne re~am ma~nina. Rakovodstvoto na makedonskite pisateli zaka`a edna sredba po edna tema na relacija: DPM - Ministerstvoto za kultura. Pretsedava~ot ja otvori sredbata. Gi pokani malubrojnite prisutni za zbor. Molk. Pak molk. I pak molk. Najposle zedov zbor. Raspravata se otvori duri po mojata re~. Nieden od novinarite na "drugite", odnosno na "nivnite" vesnici, ne go spomena moeto ime vo utre{nite izve{tai, iako jas so svojata re~ ja prekinav ma~ninata, mol~eweto, ti{inata, mo`ebi stravot.

Vo vrska so izvesni drugi okolnosti, "Delo" najde na~in da me "`ivee" (vo brojot od 26.11.1999), proektiraj}i mi peewe na srpskata pesna "Ko to ka`e". Vo edna postara epizoda, od 1994 godina, "Delo" mi proektira udba{tvo, so {to dade znak deka go sledi svojot idol i u~itel, bardot na bugarskata kauza za Makedonija, golemiot zalo`benik za bugarski etni~ki koreni na makedonskata nacija, etni~kiot Makedonec asimiliran vo Bugarin, rodeniot prilep~anec, Kosta Crnu{anov. Crnu{anov vo sofiska "Makedonija", vesnik na VMRO-SMD od 23 dekemvri 1993 godina, mi proektira udba{tvo. E- e, taksirat Crnu{anov, i so nego "Delo". Vo svojot broj od 24 dekemvri 1999 godina, "Delo" me smestuva vo nekoja grupa lu|e. Kako i da e, "Delo" sepak ne me "umira" dokraj kako {to pravat "drugite", poto~no, "komuwarite".

NEPODNESUVAWE

I vo vrska so "Delo" i vo vrska so "drugite", formirani se izvesni strukturi od lu|e so razni svesti po odnos na izvesni pra{awa po koi jas nastapuvam vo javnosta. Sledej}i gi javnite i nejavnite odnesuvawa na ednata i na drugata struktura, si go postaviv pra{aweto: koja od niv pove}e ne me podnesuva. Zasega dominira svesta deka strukturata na "drugite", ili poto~no, na "komuwarite", kako da ima prednost vo nepodnesuvaweto, vo netrpelivosta, na moite javni nastapi i na moite javni akcii. "Tie" zatoa i gi premol~uvaat moite javni nastapi. "Tie" ne mo`at da pojmat deka nekoj drug mo`e da stori izvesen javen nastap po izvesni temi pred niv, ili pouspe{no od niv. "Tie" ~etirieset i pet godini bea so prvite (u{te nekolku godini plus). Zatoa, nikako ne mo`at da prifatat nekoj drug da bide pred niv. "Tie" nikako ne mo`at da mi prostat {to ne nekoj od niv, a jas prv ja tretirav temata za isklu~uvaweto na istoriskoto postoewe na makedonskiot etnos i za proektiraweto na bugarski etni~ki koreni na makedonskata nacija (za volja na vistinata, "tie" edvaj ne{to razbraa od taa definicija). Nikako ne mo`at da prifatat deka jas sum toj, a ne nekoj od niv, {to go kutna na ple}i po taa tema bardot za lu|eto okolu "Delo", Kosta Crnu{anov (toga{ toj ima{e 90 godini) i {to na izvesnite prvenci bliski do "Delo", u{te pred nekolku godini im predlo`iv po taa tema duel na sofiskata TV. "Delo" nema poim kolku "komuwarite" stradaat {to nemaat prvenstvo po temata za koja tuka stanuva zbor. Neka im e. Toa e nivni izbor. "Delo" dobiva vo uteha. Ne e zanemarliva taa dobivka.

Kojznae, mo`e da se slu~i "Delo" da go objavi ovoj zapis, ili, mo`e da se slu~i nekoj od "drugite", od "komuwarite", da go objavi! No, ima i treti.