NOMANAD ZA NEZAVISNA MAKEDONIJA

Denes Makedonija e nezavisna dr`ava, me|unarodno priznata i ~lenka na mnogubrojni me|unarodni organizacii. Nezavisna Makedonija samo vo delot na Vardarska Makedonija e izraz na permanentnata borba na makedonskite patrioti vo periodot od osnovaweto na VMRO do denes. Do 1990 godina vo Makedonija postoe{e samo edna vistina, a toa be{e Makedonija vo ramkite na Jugoslavija i ni{to drugo. Vakviot status be{e predizvik i nepokoruvawe so sostojbata na stotici i iljadnici makedonski patrioti koi bea zatvoreni i osuduvani od toga{nata vlast vo dr`avava. Osnovnata cel - samostojna nezavisna i obedineta Makedonija - be{e i stanuva predizvik na sekoj patriot i denes, za{to celite na VMRO i denes ne se ostvareni vo celost.

Lesno e denes da bide{ patriot, da se deklarira{ kako takov, a da si skaran so nego, za{to li~niot interes e najgolemiot neprijatel na makedonskata kauza. Li~niot interes go ubiva patriotizmot. Svedoci sme! Se odlu~iv da ja napi{am ovaa makedonska storija za grupa Makedonci vo1956 godina, za nivnoto poimawe i pridonesot za nezavisna Makedonija. Ova go pi{uvam za da ne se zaboravi kontinuiraniot patriotizam denes koga vlasta zaborava {to e patriotizam i makedonski nacionalizam.

Zborot nacionalizam-nacionalist zna~i ~ovek koj go saka svojot narod. Lesno se pravi stado, ako ima{ trlo. Nekoj na{eto trlo go rasturi. Nezavisna i obedineta Makedonija e teritorijalno obedinuvawe, {to zna~i nie ja barame teritorijata, za{to na{a e tapijata, za{to na{iot simbol e krstot i verata, za{to Makedonija e ve~na.

Poteknuvam od staro sve{teni~ko semejstvo od s. Gorno Sowe. Moite dedovci, Pop Stefko i Pop Petru{, bile popovi na Egzarhijata. Ja obnovile crkvata i na istata ima zapis. Dedo mi, Pop Petru{, go otvoril prvoto u~ili{te vo Kar{ijakot, kako narodno makedonsko. Nesporno e deka bile organizatori na borbata protiv Turcite. Ni toa ne e va`no. Pova`no e {to postoi direkten familijaren kontinuitet so celite i ideata na VMRO. Seloto Gorno Sowe kraj Skopje sekoga{ bilo patriotski orientirano i poradi toa od selo od 80 ku}i, na Sremskiot front se isprateni 93 borci. Redok e vakov primer. Pra{ajte se zo{to. Pretpostavuvate. Seloto bilo mnogu po~ituvano od sosednoto, naseleno so dojdeni Albanci, koi vo turskiot period bile najlojalnite jataci na ~etite na VMRO i ne se slu~ila nekoja provala. Go ~inele toa od strav i po~it.

No, da bidam poprecizen. Zo{to ja osnovav ilegalnata organizacija za nezavisna Makedonija? Zaradi nezavisna Makedonija. Imeno, najstarata sestra, imav {est sestri, be{e prva generacija na zapi{ani i zavr{eni sredno{kolci na prvoto makedonsko teatarsko u~ili{te. Za nejzini potrebi, tatko mi od Sofija ja nabavi celokupnata pi{uvana literatura za site makedonski revolucioneri i prerodbenici na bugarski jazik. Me|u tie knigi be{e i knigata "Ilindenska epopeja" Ja pro~itav nekolku pati, sekoga{ vozbudeno, gi znaev site nastani, borbi, ishodi i `rtvi. Ako eden narod dal tolku `rtvi, a ne ja ostvaril svojata istoriska cel, mora da prodol`i so borbata da ja ostvari celta. Vo toa vreme vlasta - komunisti~ka se razbira - so site sili go spre~uva{e sekoj obid za prodol`uvawe na taa borba. Rezultat na toa se brojni apsewa, zatvorawa so sudewa i osuduvawa na Makedonci. Nesfatlivo za mene be{e, vo makedonska dr`ava da se sudat i progonuvaat Makedonci zatoa {to se zalagaat za Makedonija i promena na dr`avniot status. Ne{to ne be{e jasno. Vo kom{iite ima{e osuden sredno{kolec kako VMRO-vec, go vikaa Xorx, i za nego mnogu se zboruva{e. ^esto go nabquduvav. Od vreme na vreme }e se ~ue{e: vo toj grad se uapseni VMRO-vci.

Tomislav Stefkovski so familijata

Za mene imeto VMRO sekoga{ zna~e{e nezavisna Makedonija vo nejzinite istoriski granici. Vo 1956 godina bev osmoklasnik, a profesor po makedonski jazik mi be{e nemakedonka, koja go u~e{e na{iot jazik, na koja ne & pre~e{e da ni dofrluva:"Pa vie ne ste sposobni da postoite kako narod", deka nekoj mora da ni sedi na vrat, za da bideme mirni - demek Srbite, {to vo mene sozdava{e revolt. Zo{to voop{to da se u~i srpski jazik vo Makedonija? Dobro mi be{e poznato deka makedonskata vojska odbi da zamine na Sremskiot front, saka{e na Solun, {to mi be{e li~no ka`uvano od tatko mi koj kako pretstavnik na po{tite bil na binata na plo{tadot vo Skopje, so izvikuvawata "na Solun, a ne na Srem. Kade e Apostolski". [to zboruva{e" i sli~no.

Na moite mnogubrojni drugari poleka im ja nametnuvav idejata da se organizirame i da ja prodol`ime borbata za nezavisna Makedonija. Prvi ~lenovi na organizacijata stanaa: moite kom{ii i sou~enici vo gimnazijata: Dragan Mihajlovski, Branko Krstevski, Ivan Zgonc, \or|i Panov, Perica Cvetkovski, Du{ko Cvetkovski, Dimitar Uskokov, Tome Janev i drugi. Sekoja ilegalna organizacija ima cel da se omasovuva. Se po~nuva so najbliskite lu|e so koi sekojdnevno se kontaktira. Bez mnogu ubeduvawa ~lenovi na ilegalnata organizacija stanaa: Filip Lazarevski, Qubomir To{anov, Josif Jurukovski, Qubi{a Stojanovski, Aleksandar Mladenovski, \or|i Georgievski, Lefter Laevski, Sokrat Velikovski, Stevo Ristovski, Aleksandar Igwatoski i drugi. So vaka zgolemeno ~lenstvo odr`avme nekolku sostanoci. Sostanocite se dr`ea po na{ite domovi, koristej}i pri toa razni prigodi i izgovori, kako rodendeni, podgotovki za pismeni raboti, navodni dobieni, izgubeni oblo`uvawa i sli~no, za{to mora{e da se izbegnat somne`ite na roditelite. Se dogovorivme deka e nu`no da se utvrdat pravilata na organiziraweto i rakovodeweto so ilegalnata organizacija.

Ku}ata vo koja se organizirala NOMANAD

Zna~i, prvo za imeto: Novo makedonsko nacionalno dvi`ewe, govorno NOMANAD. Celta: nezavisna Makedonija - otcepuvawe od Jugoslavija, kako prv ~ekor kon osnovnata cel - Obedineta Makedonija. Dr`avno ureduvawe: socijalisti~ko so dr`avna sopstvenost vo osnova, a ostvaruvaweto na celta so organizirana borba kade upotrebata na oru`je be{e dominantna i seto toa so pomo{ na zapadnite zemji. Be{e mnogu popularna Amerika i ima{e golema nade` deka }e dobieme poddr{ka. Zna~i, be{e neminovno da se organizira makedonska vojska i so vreme zapo~navme so obu~uvawe po grupi na bore~ki ve{tini i sli~no.

Se donese odluka da se izgotvi Statut zasnovan na prednite na~ela. Kako osnova za izgotvuvawe na Statutot na NOMANAD bea prezemeni brojni dokumenti zapi{ani vo Ilindenskata epopeja, Odlukite od Kongresite na VMRO i posebno Statutot na edna makedonska ilegalna organizacija od [vajcarija.

Na poseben sostanok be{e usvoen predlogot na Statutot na ilegalnata organizacija, so zadol`enie za zapoznavawe na voda~ite na trojkite so odredbite na Statutot, sistemot na organiziraweto, odnosno {ireweto na organizacijata be{e vo "trojki" {to obezbeduva{e celosna konspirativnost. Vo Statutot be{e jasno zapi{ano deka celta na NOMANAD e nezavisna Makedonija i otcepuvawe od Jugoslavija, kako preduslov za obedineta Makedonija, so izri~na opredelba za nacionalniot karakter na dr`avata kako makedonska, so makedonski narod.

Zo{to be{e potrebno da se donese Statut na NOMANAD? Vo borbata na makedonskite patrioti za nezavisna Makedonija, mo`e i dozvoleno e samo del od taa borba da se opi{uva po se}avawe. Vistinata ja ka`uvaat dokumentite {to e najverodostojno.

Nie na Statutot na edna Komunisti~ka partija & sprotivstavivme Statut na edna ilegalna organizacija koj ima za cel borba i sozdavawe na nezavisna makedonska dr`ava. Ovoj Statut e mnogu jasen istoriski dokument. So decenii ovoj Statut stoe{e vo vitrinite na Muzejot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Makedonija (vo Idrizovo) kako golem dokaz za ulogata na Slu`bata za dr`avna bezbednost na Makedonija vo razbivaweto na sekoja ideja i dvi`ewe za nezavisna Makedonija, no u{te pove}e kako dokaz deka makedonskiot narod nikoga{ ne prestanal nitu }e prestane da se bori za ostvaruvawe na osnovnata cel na VMRO - nezavisna i obedineta Makedonija.

]e bidam sloboden bez da navredam nekogo. NOMANAD spored mene e mo`ebi edinstvena ilegalna organizacija, so donesen Statut, so jasna cel - nezavisna Makedonija. Ne mi e poznato, od knigata "Sudeni za Makedonija" na d-r S. Ristevski, dali nekoja od tie ilegalni organizacii imala donesen Statut i {to se sakalo so nego. So jasno definirana cel utvrdena vo Statutot definitivno go iska`uva{ svojot identitet. Na{iot be{e ~isto makedonski.

Donesuvaweto na Statutot na NOMANAD zboruva za serioznosta kon pristapot za ostvaruvawe na celta {to e postavena.

Se otpo~na so natamo{no omasovuvawe na organizacijata. Po sovet na Jov~e Traj~ev, osuduvan VMRO-vec, so kogo se zapoznav vo gimnazijata "Cvetan Dimov" ili Ma{ka, koga privatno gi polaga{e izgubenite klasovi, organizacijata se postavi na mnogu pocvrsti osnovi {to se poka`a kako mnogu korisno i efikasno vo smisla: Jas formiram trojka. Tie se poznavaat, no trojkite koi{to sekoj od nas }e gi formira, gi znae samo toj i toa taka odi natamu. Prvite trojki {to bea organizirani i nositeli na aktivnostite bea: Gorgi Malinov - Go~e od s. Banica Lerin, Vasil Qamov, Kole Mangov, Argir od Kostursko, Tome od s. Bistrica - Bogomilsko, Genadi Lazarevski - Gostivar, Ilija Markov i dr. Organizacijata svoi centri ima{e vo pove}e gradovi na Makedonija: Veles, [tip, Kriva Palanka, Prilep, Gostivar, Ki~evo i sl. ^lenovi na organizacijata bea i Petar Stojkovski, Aleksandar Arsovski i Mito Tepegozov. Zakletva se dava{e pred voda~ite na trojkite pred spomenikot na Goce Del~ev vo Gradskiot park vo Skopje. Ne se slu~ilo nekoj da odbil da stane ~len na NOMANAD.

Aktivnosta be{e mnogu intenzivna i se odviva{e vo tekot na celata 1957 godina. Bevme vo kontakt i o~ekuvavme povrzuvawe so nekoja od ilegalnite organizacii od zapadnite zemji, mislam od Italija. Vo o~ekuvawe da dojde najavenata vrska i kontakt, se slu~i apseweto na ~lenovite na NOMANAD vo januari 1958 godina.

Apseweto be{e izvedeno so golema preciznost. Bevme iznenadeni i samo vo edna ve~er bea uapseni pove}eto ~lenovi na Organizacijata. Nekoi bea zatvoreni vo miliciskite stanici, a jas i u{te trojca ~lenovi vo Istra`niot zatvor na tvrdinata Kale vo Skopje.

Li~no bev uapsen vo 21 ~asot vo blizina na u~ili{teto "Kiril Pej~inoiv}" od trojca agenti, na koi im se sprotivstaviv, no pod zakana na pi{toli se smiriv i ne davav otpor. Inaku, vo `ivotot imam nokautirano 27 lu|e so eden udar. Me donesoa so vozilo vo zgradata na milicijata nasproti Sobranieto na Republika Makedonija (zgradata e urnata za vreme na zemjotresot). Me vovedoa vo edna soba, prili~no golema, mi naredija da sednam vo ko`na fotelja i hor od 20 agenti {to u~estvuvale vo apsewata mi zapea dve komitski narodni pesni: "Crno mu bilo pi{ano" i "Mi go zatvorile". Vleze nekoj va`en agent, prestana pesnata i me odnesoa vo Istra`niot zatvor na Kale vo samica.