Vekovnata borba na Makedoncite se povtoruva vo 1956 godina (1)

NOMANAD ZA NEZAVISNA MAKEDONIJA

Pi{uva: Tomislav STEFKOVSKI

  • Nezavisna i obedineta Makedonija e teritorijalno obedinuvawe, {to zna~i nie ja barame teritorijata, za{to na{a e tapijata, za{to na{iot simbol e krstot i verata, za{to Makedonija e ve~na
  • Li~no bev uapsen vo 21 ~asot vo blizina na u~ili{teto "Kiril Pej~inovi}" od trojca agenti, na koi im se sprotivstaviv, no pod zakana na pi{toli se smiriv i ne davav otpor. Inaku, vo `ivotot imam nokautirano 27 lu|e so eden udar

Roden sum vo Skopje na 10 mart 1938 godina. Osnovno u~ili{te, gimnazija i Praven fakultet zavr{iv vo Skopje. Rabotev vo op{tinata "Idadija", Gradskoto sobranie, Ministerstvoto za trud i Zaednicata na op{tinite i gradovite na Makedonija. Sekoga{ pred sebe sum ja imal osnovnata zada~a da bidam borec za nezavisna i obedineta Makedonija. Kako gimnazijalec dojdov vo sudir so toga{nata makedonska vlast, koja celiot period be{e projugoslovenski naso~ena i postojano me dr`e{e pod kontrola.

Vo 1990 godina, so denot na osnovaweto na VMRO-DPMNE, stanav nejzin ~len, gi formirav site komiteti vo op{tinite i bev prviot pretsedatel na VMRO-DPMNE za grad Skopje. Bev koordinator na prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE i dadov golem pridones vo osamostojuvaweto na Republika Makedonija. Posebno mi e drago {to bev prviot VMRO-vec koj zboruval na makedonski jazik vo Sojuznoto sobranie na Jugoslavija vo zgradata izgradena vo vreme na najgolemiot teror vo Makedonija od srpskite xandari.

Kako makedonski nacionalist dojdov vo sudir so rakovodstvoto na VMRO-DPMNE za makedonskoto pra{awe. Bev vo s# vo pravo. Od VMRO-DPMNE ostana samo DPMNE.

Denes sum pretsedatel na VMRO-DOM.

NOMANAD

Denes Makedonija e nezavisna dr`ava, me|unarodno priznata i ~lenka na mnogubrojni me|unarodni organizacii. Nezavisna Makedonija samo vo delot na Vardarska Makedonija e izraz na permanentnata borba na makedonskite patrioti vo periodot od osnovaweto na VMRO do denes. Do 1990 godina vo Makedonija postoe{e samo edna vistina, a toa be{e Makedonija vo ramkite na Jugoslavija i ni{to drugo. Vakviot status be{e predizvik i nepokoruvawe so sostojbata na stotici i iljadnici makedonski patrioti koi bea zatvoreni i osuduvani od toga{nata vlast vo dr`avava. Osnovnata cel - samostojna nezavisna i obedineta Makedonija - be{e i stanuva predizvik na sekoj patriot i denes, za{to celite na VMRO i denes ne se ostvareni vo celost.

Lesno e denes da bide{ patriot, da se deklarira{ kako takov, a da si skaran so nego, za{to li~niot interes e najgolemiot neprijatel na makedonskata kauza. Li~niot interes go ubiva patriotizmot. Svedoci sme! Se odlu~iv da ja napi{am ovaa makedonska storija za grupa Makedonci vo1956 godina, za nivnoto poimawe i pridonesot za nezavisna Makedonija. Ova go pi{uvam za da ne se zaboravi kontinuiraniot patriotizam denes koga vlasta zaborava {to e patriotizam i makedonski nacionalizam.

Zborot nacionalizam-nacionalist zna~i ~ovek koj go saka svojot narod. Lesno se pravi stado, ako ima{ trlo. Nekoj na{eto trlo go rasturi. Nezavisna i obedineta Makedonija e teritorijalno obedinuvawe, {to zna~i nie ja barame teritorijata, za{to na{a e tapijata, za{to na{iot simbol e krstot i verata, za{to Makedonija e ve~na.

ZA NEZAVISNA MAKEDONIJA

Poteknuvam od staro sve{teni~ko semejstvo od s. Gorno Sowe. Moite dedovci, Pop Stefko i Pop Petru{, bile popovi na Egzarhijata. Ja obnovile crkvata i na istata ima zapis. Dedo mi, Pop Petru{, go otvoril prvoto u~ili{te vo Kar{ijakot, kako narodno makedonsko. Nesporno e deka bile organizatori na borbata protiv Turcite. Ni toa ne e va`no. Pova`no e {to postoi direkten familijaren kontinuitet so celite i ideata na VMRO. Seloto Gorno Sowe kraj Skopje sekoga{ bilo patriotski orientirano i poradi toa od selo od 80 ku}i, na Sremskiot front se isprateni 93 borci. Redok e vakov primer. Pra{ajte se zo{to. Pretpostavuvate. Seloto bilo mnogu po~ituvano od sosednoto, naseleno so dojdeni Albanci, koi vo turskiot period bile najlojalnite jataci na ~etite na VMRO i ne se slu~ila nekoja provala. Go ~inele toa od strav i po~it.

No, da bidam poprecizen. Zo{to ja osnovav ilegalnata organizacija za nezavisna Makedonija? Zaradi nezavisna Makedonija. Imeno, najstarata sestra, imav {est sestri, be{e prva generacija na zapi{ani i zavr{eni sredno{kolci na prvoto makedonsko teatarsko u~ili{te. Za nejzini potrebi, tatko mi od Sofija ja nabavi celokupnata pi{uvana literatura za site makedonski revolucioneri i prerodbenici na bugarski jazik. Me|u tie knigi be{e i knigata "Ilindenska epopeja" Ja pro~itav nekolku pati, sekoga{ vozbudeno, gi znaev site nastani, borbi, ishodi i `rtvi. Ako eden narod dal tolku `rtvi, a ne ja ostvaril svojata istoriska cel, mora da prodol`i so borbata da ja ostvari celta. Vo toa vreme vlasta - komunisti~ka se razbira - so site sili go spre~uva{e sekoj obid za prodol`uvawe na taa borba. Rezultat na toa se brojni apsewa, zatvorawa so sudewa i osuduvawa na Makedonci. Nesfatlivo za mene be{e, vo makedonska dr`ava da se sudat i progonuvaat Makedonci zatoa {to se zalagaat za Makedonija i promena na dr`avniot status. Ne{to ne be{e jasno. Vo kom{iite ima{e osuden sredno{kolec kako VMRO-vec, go vikaa Xorx, i za nego mnogu se zboruva{e. ^esto go nabquduvav. Od vreme na vreme }e se ~ue{e: vo toj grad se uapseni VMRO-vci.

Tomislav Stefkovski so familijata

Za mene imeto VMRO sekoga{ zna~e{e nezavisna Makedonija vo nejzinite istoriski granici. Vo 1956 godina bev osmoklasnik, a profesor po makedonski jazik mi be{e nemakedonka, koja go u~e{e na{iot jazik, na koja ne & pre~e{e da ni dofrluva:"Pa vie ne ste sposobni da postoite kako narod", deka nekoj mora da ni sedi na vrat, za da bideme mirni - demek Srbite, {to vo mene sozdava{e revolt. Zo{to voop{to da se u~i srpski jazik vo Makedonija? Dobro mi be{e poznato deka makedonskata vojska odbi da zamine na Sremskiot front, saka{e na Solun, {to mi be{e li~no ka`uvano od tatko mi koj kako pretstavnik na po{tite bil na binata na plo{tadot vo Skopje, so izvikuvawata "na Solun, a ne na Srem. Kade e Apostolski". [to zboruva{e" i sli~no.

Na moite mnogubrojni drugari poleka im ja nametnuvav idejata da se organizirame i da ja prodol`ime borbata za nezavisna Makedonija. Prvi ~lenovi na organizacijata stanaa: moite kom{ii i sou~enici vo gimnazijata: Dragan Mihajlovski, Branko Krstevski, Ivan Zgonc, \or|i Panov, Perica Cvetkovski, Du{ko Cvetkovski, Dimitar Uskokov, Tome Janev i drugi. Sekoja ilegalna organizacija ima cel da se omasovuva. Se po~nuva so najbliskite lu|e so koi sekojdnevno se kontaktira. Bez mnogu ubeduvawa ~lenovi na ilegalnata organizacija stanaa: Filip Lazarevski, Qubomir To{anov, Josif Jurukovski, Qubi{a Stojanovski, Aleksandar Mladenovski, \or|i Georgievski, Lefter Laevski, Sokrat Velikovski, Stevo Ristovski, Aleksandar Igwatoski i drugi. So vaka zgolemeno ~lenstvo odr`avme nekolku sostanoci. Sostanocite se dr`ea po na{ite domovi, koristej}i pri toa razni prigodi i izgovori, kako rodendeni, podgotovki za pismeni raboti, navodni dobieni, izgubeni oblo`uvawa i sli~no, za{to mora{e da se izbegnat somne`ite na roditelite. Se dogovorivme deka e nu`no da se utvrdat pravilata na organiziraweto i rakovodeweto so ilegalnata organizacija.

Ku}ata vo koja se organizirala NOMANAD

Zna~i, prvo za imeto: Novo makedonsko nacionalno dvi`ewe, govorno NOMANAD. Celta: nezavisna Makedonija - otcepuvawe od Jugoslavija, kako prv ~ekor kon osnovnata cel - Obedineta Makedonija. Dr`avno ureduvawe: socijalisti~ko so dr`avna sopstvenost vo osnova, a ostvaruvaweto na celta so organizirana borba kade upotrebata na oru`je be{e dominantna i seto toa so pomo{ na zapadnite zemji. Be{e mnogu popularna Amerika i ima{e golema nade` deka }e dobieme poddr{ka. Zna~i, be{e neminovno da se organizira makedonska vojska i so vreme zapo~navme so obu~uvawe po grupi na bore~ki ve{tini i sli~no.

Se donese odluka da se izgotvi Statut zasnovan na prednite na~ela. Kako osnova za izgotvuvawe na Statutot na NOMANAD bea prezemeni brojni dokumenti zapi{ani vo Ilindenskata epopeja, Odlukite od Kongresite na VMRO i posebno Statutot na edna makedonska ilegalna organizacija od [vajcarija.

STATUT NA "NOMANAD"

Na poseben sostanok be{e usvoen predlogot na Statutot na ilegalnata organizacija, so zadol`enie za zapoznavawe na voda~ite na trojkite so odredbite na Statutot, sistemot na organiziraweto, odnosno {ireweto na organizacijata be{e vo "trojki" {to obezbeduva{e celosna konspirativnost. Vo Statutot be{e jasno zapi{ano deka celta na NOMANAD e nezavisna Makedonija i otcepuvawe od Jugoslavija, kako preduslov za obedineta Makedonija, so izri~na opredelba za nacionalniot karakter na dr`avata kako makedonska, so makedonski narod.

Zo{to be{e potrebno da se donese Statut na NOMANAD? Vo borbata na makedonskite patrioti za nezavisna Makedonija, mo`e i dozvoleno e samo del od taa borba da se opi{uva po se}avawe. Vistinata ja ka`uvaat dokumentite {to e najverodostojno.

Nie na Statutot na edna Komunisti~ka partija & sprotivstavivme Statut na edna ilegalna organizacija koj ima za cel borba i sozdavawe na nezavisna makedonska dr`ava. Ovoj Statut e mnogu jasen istoriski dokument. So decenii ovoj Statut stoe{e vo vitrinite na Muzejot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Makedonija (vo Idrizovo) kako golem dokaz za ulogata na Slu`bata za dr`avna bezbednost na Makedonija vo razbivaweto na sekoja ideja i dvi`ewe za nezavisna Makedonija, no u{te pove}e kako dokaz deka makedonskiot narod nikoga{ ne prestanal nitu }e prestane da se bori za ostvaruvawe na osnovnata cel na VMRO - nezavisna i obedineta Makedonija.

]e bidam sloboden bez da navredam nekogo. NOMANAD spored mene e mo`ebi edinstvena ilegalna organizacija, so donesen Statut, so jasna cel - nezavisna Makedonija. Ne mi e poznato, od knigata "Sudeni za Makedonija" na d-r S. Ristevski, dali nekoja od tie ilegalni organizacii imala donesen Statut i {to se sakalo so nego. So jasno definirana cel utvrdena vo Statutot definitivno go iska`uva{ svojot identitet. Na{iot be{e ~isto makedonski.

Donesuvaweto na Statutot na NOMANAD zboruva za serioznosta kon pristapot za ostvaruvawe na celta {to e postavena.

KAKO SE [IRE[E "NOMANAD"

Se otpo~na so natamo{no omasovuvawe na organizacijata. Po sovet na Jov~e Traj~ev, osuduvan VMRO-vec, so kogo se zapoznav vo gimnazijata "Cvetan Dimov" ili Ma{ka, koga privatno gi polaga{e izgubenite klasovi, organizacijata se postavi na mnogu pocvrsti osnovi {to se poka`a kako mnogu korisno i efikasno vo smisla: Jas formiram trojka. Tie se poznavaat, no trojkite koi{to sekoj od nas }e gi formira, gi znae samo toj i toa taka odi natamu. Prvite trojki {to bea organizirani i nositeli na aktivnostite bea: Gorgi Malinov - Go~e od s. Banica Lerin, Vasil Qamov, Kole Mangov, Argir od Kostursko, Tome od s. Bistrica - Bogomilsko, Genadi Lazarevski - Gostivar, Ilija Markov i dr. Organizacijata svoi centri ima{e vo pove}e gradovi na Makedonija: Veles, [tip, Kriva Palanka, Prilep, Gostivar, Ki~evo i sl. ^lenovi na organizacijata bea i Petar Stojkovski, Aleksandar Arsovski i Mito Tepegozov. Zakletva se dava{e pred voda~ite na trojkite pred spomenikot na Goce Del~ev vo Gradskiot park vo Skopje. Ne se slu~ilo nekoj da odbil da stane ~len na NOMANAD.

Aktivnosta be{e mnogu intenzivna i se odviva{e vo tekot na celata 1957 godina. Bevme vo kontakt i o~ekuvavme povrzuvawe so nekoja od ilegalnite organizacii od zapadnite zemji, mislam od Italija. Vo o~ekuvawe da dojde najavenata vrska i kontakt, se slu~i apseweto na ~lenovite na NOMANAD vo januari 1958 godina.

Apseweto be{e izvedeno so golema preciznost. Bevme iznenadeni i samo vo edna ve~er bea uapseni pove}eto ~lenovi na Organizacijata. Nekoi bea zatvoreni vo miliciskite stanici, a jas i u{te trojca ~lenovi vo Istra`niot zatvor na tvrdinata Kale vo Skopje.

Li~no bev uapsen vo 21 ~asot vo blizina na u~ili{teto "Kiril Pej~inoiv}" od trojca agenti, na koi im se sprotivstaviv, no pod zakana na pi{toli se smiriv i ne davav otpor. Inaku, vo `ivotot imam nokautirano 27 lu|e so eden udar. Me donesoa so vozilo vo zgradata na milicijata nasproti Sobranieto na Republika Makedonija (zgradata e urnata za vreme na zemjotresot). Me vovedoa vo edna soba, prili~no golema, mi naredija da sednam vo ko`na fotelja i hor od 20 agenti {to u~estvuvale vo apsewata mi zapea dve komitski narodni pesni: "Crno mu bilo pi{ano" i "Mi go zatvorile". Vleze nekoj va`en agent, prestana pesnata i me odnesoa vo Istra`niot zatvor na Kale vo samica.

(Prodol`uva)