Igor Avramovski, pretsedatel na Makedonskata pravoslavna op{tina za Sidnej (2)

SINODOT NEMA VOLJA I HRABROST DA JA OSLOBODI MPC OD SRAMOT

AUSTRALIAN MACEDONIAN TIMES

  • Dobroto na makedonskiot narod i na{ata crkva se daleku pova`ni od suetite i interesite na poedinci. Sekoj {to ne se vodi spored toj princip ne e dostoen da go pretstavuva narodot
  • Dali nie sme negatori ili za{titnici na svojata crkva i nacija neka sudi makedonskiot narod vo Avstralija, koj na Petar odamna mu presudi, iako toj s# u{te ne mo`e da se soo~i so narodnata presuda
  • Petrevite ozboruvawa za "nezasitnost" potsetuvaat na vicot za ~ovekot {to izleguva od banka so polna vre}a pari, a na pra{awe od policaecot {to ima vo vre}ata odgovara so "dr` go kradecot"
  • So koj li obraz toj zboruva za negatori na makedonskata nacija, koga javno se ima izrazeno deka za nego "se pova`ni pet vistinski vernici (mislej}i na onie {to veruvaat vo nego) otkolku dva miliona Makedonci"?

MS: Vladikata Petar vo edno intervju dadeno za na{iot vesnik gi narekuva pretsedatelite na crkovnite op{tini kako direktori na kompanii koi upravuvaat so crkvite i crkovnite imoti "nenasitni lu|e, koi gi tro{at crkovnite sredstva nenamenski i deka se lu|e bez sram i beskrupulozni negatori na majkata crkva i svojata makedonska nacija". Dali ovie izjavi i komentari na mitropolitot Petar pre~at vo nekoi konstruktivni obidi za kone~no re{enie preku dijalog?

AVRAMOVSKI: So takvite neargumentirani etiketirawa i kleveti protiv site neistomislenici, a vsu{nost i protiv seto ona {to vo izminatite ~etiri decenii go sozdala Makedonskata zaednica vo Avstralija, Petar odamna doka`a deka e krajno niskodostoen ~ovek, bez obraz i bez kakvo bilo ~uvstvo na moralna odgovornost, koj voop{to ne bira sredstva za da gi ocrni onie {to se osmeluvaat da mu re~at "ne". Pove}eto Makedonci vo Avstralija odamna se uverija deka te{ko e da se najde politi~ar, duri i od najniskite i najvalkani redovi, {to mo`e da se ramni so Petar za besramnost i bessovesnost. Neslu~ajno, na javno sobranie na makedonskite pravoslavni vernici od Sidnej, kako i od strana na makedonskite pravoslavni op{tini od Avstralija, donesena e rezolucija, potkrepena so niza argumenti i fakti, so koja od Svetiot sinod na MPC vo Makedonija se bara ras~inuvawe na Petar poradi negovite lagi, kleveti, zloupotrebi, seewe omraza i razdor, kr{eweto na Ustavot na MPC i na kanonite na koi samiot se povikuva, kako i poradi op{toto odnesuvawe sprotivno na Svetoto pismo. Za `al, ~lenovite na Sinodot s# u{te ne poka`ale volja i hrabrost da go razgledaat takvoto barawe i so toa da ja oslobodat MPC od sramot {to & go nanesuva Petar, poto~no, Jovan Karevski. Zatoa pak, kako {to vo eden svoj napis veli gospodinot Kosta Nikolovski od Sidnej: "Na{ite religiozni voda~i mo`ebi se nadevaat deka raskolot vo koj ja turkaat crkvata vo dijasporata }e bide zaboraven po desetina godini. No, ima edno ne{to vo koe gre{at! Bog ne mo`e da bide izla`an. Na Katoli~kata crkva mo`e da & bide prosteno, no nikoga{ za Stepinac. Na MPC nema nikoga{ da & bide zaboraveno vremeto na Karevski, koga za nejzini sveti kanoni bea proglaseni zakonite na xunglata i podzemjeto". Vie slobodno mo`ete da ja objavite sodr`inata na baraweto za ras~inuvawe vo va{iot vesnik, pa neka odgovori Petar ako ne{to vo obrazlo`enieto ne e vistina i neka se uverat neupatenite ~itateli kolku e osnovano na{eto barawe.

MS: Dali e ova prvo barawe za ras~inuvawe na vladikata Petar i dali ste podgotveni Va{ite obvinuvawa da gi prezentirate i pred nego?

Kon krajot na osumdesettite godini, vo Makedonija e pokrenata akcija od stotici sve{tenici i vernici od Prespansko-pelagoniskata eparhija so barawe za ras~inuvawe na Petar zaradi raskolni{tvo, licemerie, zloupotrebi i antimakedonizam. A po takvoto barawe postoi i re{enie za ras~inuvawe na Petar potpi{ano od pokojniot Arhiepiskop Makedonski g.g. Gavril, koe za `al ne e sprovedeno na delo, poradi navodniot pritisok od jugoslovenski dr`avni krugovi, me|u koi se spomnuvaat imiwata na Lazar Koli{evski i Vasil Tupurkovski. Za vakvata biografija na Petar se napi{ani dve knigi od novinarot Milan Durlo od Prilep, prvata so naslov "Makedonsko Raspetie", a vtorata "Makedonsko Raspetie ili Vladika po Juda".

Kolku sram i sovest ima Petar se poka`a i pri neodamne{niot izbor na Arhiepiskopot Stefan. Iako Petar samiot gi kroe{e i gi predlo`i pravilata za izbor na arhiepiskop, istite gi proglasi za protivustavni otkako uvide deka takvite manipulacii ne mu pomognaa da dojde do tronot za koj{to boleduva. Se zakanuva{e so raskol samo kolku da dobie nova prilika da stane arhiepiskop. So koj li sram toj im se `ale{e na novinarite za toa {to nekoi vladici ne mu gi dale zadkulisno vetenite glasovi, odnosno zatoa {to ne mu uspeale obidite da go "namesti" izborot?

Ako Petar ima barem tronka dostoinstvo ili sovest, toga{, koga isfrla obvinuvawa kako onie {to vie gi spomnuvate neka gi ka`e imiwata i prezimiwata na lu|eto {to gi obvinuva za zloupotrebi i neka ka`e za kakva nenasitnost, beskrupoluznost ili direktorstvo zboruva. Neka go napravi toa preku javno glasilo vo Avstralija, kade {to onie {to {irat zlonamerni lagi i kleveti protiv poedini lica ne pominuvaat ba{ lesno pred zakonot. Koga jas za ne{to go obvinuvam Petar, jasno ka`uvam deka zboruvam za Petar (Jovan Karevski) i zad obvinuvawata stavam i argumenti, kako i moeto ime. Ako nekoj misli deka toa e kleveta, toga{ podgotven sum vo sekoe vreme da gi odbranam istaknatite obvinuvawa pred zakonite za kleveta.

Nie sme podgotveni na{ite obvinuvawa da gi istakneme i da gi odbranime vo prisustvo na Petar, a toa mo`e da se napravi na javno sobranie, so neutralen pretsedava~, ili preku duel vo nekoj od cenetite mediumi, no toa toj go odbiva. Minatata godina, za vreme na na{ata oficijalna poseta na Makedonija, na nekolku navrati baravme da se soo~ime so Petar pred site ~lenovi na Svetiot sinod na MPC ili pred Sovetot za iseleni{tvo, ~ij pretsedava~ e javniot obvinitel na Makedonija, g. Stavre Xikov. Petar uporno odbiva{e da u~estvuva na takvi sredbi, tokmu zatoa {to ne poseduva argumenti i ne mu e ~ist obrazot. Petar i jas, kako portparol na na{ata delegacija, bevme povikani na zaedni~ko televizisko intervju na TV "Telma". Jas vedna{ dadov pozitiven odgovor, a Petar i pokraj pove}e povici, ne se pojavi na intervjuto. Ednostavno, site na{i obvinuvawa gi istaknuvame javno i so celosna odgovornost i ne se pla{ime da odgovorime na kakvi bilo pra{awa, zatoa {to, za razlika od Petar, na{ata sovest e ~ista i znaeme {to e sram.

Site makedonski pravoslavni op{tini vo Avstralija se registrirani spored zakonite za neprofitni i dobrovolni organizacii, pod zakonskata forma "asocijacija" ili "kompanija". Na{ite op{tini Petar zlonamerno gi oslovuva kako "kompanii", so cel da sozdade mislewe deka crkvite se privatna sopstvenost na poedinci, {to e nevozmo`no spored avstraliskite zakoni, a toa mo`e da vi go potvrdi sekoj ovlasten pravnik. Toa Petar mnogu dobro go znae, a ako ima sram i sovest, istoto treba i javno da go priznae. Koga ve}e zboruva za "kompanii", zo{to javno ne istakne koja e su{tinskata razlika me|u registriranite makedonski narodni "kompanii" i negovata "korporacija", koja{to zatkulisno se obide da ja osnova so lobirawe me|u politi~arite vo Parlamentot na Nov Ju`en Vels, osven toa {to:

- Vo narodnite asocijacii i kompanii vlasta ja delat site makedonski pravoslavni vernici, spored demokratski zakonski normi i proceduri. Nieden ~len na Izvr{en odbor ili na koj bilo upraven organ nema pravo da prima plata od op{tinata za svojata rabota. Izvr{nite odbori se dol`ni najmalku edna{ godi{no pred generalnite sobranija da se podlo`at na demokratski izbori i da dostavuvaat finansiski ot~et, proveren i zaveren od dr`avno-ovlasten revizor (Auditor).

- Vo negovata "korporacija" pak, celosnata vlast bi ja dr`el toj samiot, so u{te {estmina direktori koi }e mo`e vo sekoe vreme da gi nazna~uva ili menuva. Toj i negovite direktori bi bile amnestirani od strogite finansiski regulativi {to va`at za site drugi op{testveni i dobrotvorni institucii. Upravuva~ite bi primale pari~ni nadomestoci od narodnite sredstva, so {to bi do{lo do konflikt na interesi i {irok teren za zloupotrebi.

MS: Koga Petar gi kleveti site dobrovolni upravuva~i na makedonskite pravoslavni op{tini, pod etiketa "direktori", dobro bi bilo da se izjasni dali me|u niv go smeta i negoviot glaven sovetnik i voda~ na tu`bata protiv MPCO "Sv. Petka", Mitko Ma~evski, koj duri go nazna~uva i za sve{tenik, a koj pred mene bil pretsedatel na "kompanijata" Makedonska pravoslavna op{tina za Sidnej i okolinata. Dali me|u niv gi smeta i negovite naredboizvr{iteli Mile Andonovski i Aleksandar Dupe{ovski, dvajcata porane{ni pretsedateli na asocijacijata MPCO "Sv. Petka" od Rokdejl. Poslednoto sobranie na koe Cane Dupe{ovski be{e izbran za pretsedatel, na 7 oktomvri 1996 g., go vode{e tokmu Petar kako gostin-pretsedava~ i toa sobranie Petar go fale{e kako "primer za drugite op{tini". Zo{to Petar sre}no gi prifa}a{e "kompaniite" s# dodeka negovite omileni "direktor~iwa" ne ja zagubija doverbata od narodot?

AVRAMOVSKI: Deka beskrupuloznosta na Petar navistina nema granici doka`uva faktot {to toj izbranite pretstavnici na makedonskite pravoslavni op{tini gi narekuva "nezasitni" i gi obvinuva za negirawe na majkata crkva i makedonskata nacija.

Kako prvo, ~lenovite na upravite na op{tinite, za razlika od Petar i negovite sve{tenici, rabotat dobrovolno, odnosno bez plata. Nie li~no ne dobivame ni{to, nitu pak mo`eme zakonski da dobieme, tuku naprotiv, svoeto privatno vreme, trud i li~ni interesi gi `rtvuvame vo interes na op{toto dobro na makedonskiot narod. Onie {to vlegle vo op{tinskite upravi so poinakvi nameri nabrgu se otka`ale ili pak ja izgubile doverbata od narodot, pa zatoa sega se nao|aat vo tesniot krug na Petar, so nade` deka toj }e gi nazna~i kako negovi direktori. Od druga strana pak, toj nas n# obvinuva za nezasitnost, a iako pred Boga se otka`al od sekakvi materijalni dobra osven ona {to e neophodno za opstanok, vo {tedilnicata TAT ima{e li~ni za{tedi kakvi {to obi~niot ~ovek vo Makedonija ne mo`e ni da sonuva, vo Melburn sletuva{e na sobiri so helikopter, za vodewe na Eparhijata vo Avstralija bara{e besplatna ku}a so pokrieni tro{oci, plus godi{na plata, plus limuzina, a svoevremeno bara{e i 300 avstraliski dolari za da odr`i edna bogoslu`ba vo crkvata vo Kabramata. Otkako e dojden vo Avstralija uporno odbiva da podnese oficijalen finansiski izve{taj za parite primeni vo eparhiskata kasa. No, ni toa ne mu e dovolno. Bidej}i e tolku "skromen", toj & objavuva vojna na celata Makedonska pravoslavna zaednica za da gi zagrabi site crkovno-narodni imoti i sredstva, bez isklu~ok, pod svoja neprikosnovena kontrola. Negovite ozboruvawa za "nezasitnost" potsetuvaat na vicot za ~ovekot {to izleguva od banka so polna vre}a pari, a na pra{awe od policaecot {to ima vo vre}ata odgovara so "dr` go kradecot". [to se odnesuva do negiraweto na majkata crkva i makedonskata nacija, vo minatiot broj ve}e zboruvav za hajkata na Petar protiv s# {to e sozdadeno vo Avstralija od strana na, i vo interes na makedonskiot narod i na{ata sveta crkva, kako i za negovoto svesno urivawe na Ustavot na MPC. Zboruvavme i za negovoto zalagawe za povlekuvawe na makedonskite pravoslavni op{tini od aktivnostite na zaednicata za za{tita od gr~kite, srpskite, bugarskite i albanskite negatori na makedonskiot narod i crkva, aktivnosti koi toj gi smeta za nenamensko tro{ewe na crkovni sredstva. Vo ovaa prilika samo bi dodal deka makedonskata nacija e makedonskiot narod, a vo tu`bata protiv MPCO "Sv. Petka", Petar kategori~no stoi zad stavot deka za nego ne e prifatlivo sporot da se re{i spored voljata na makedonskiot narod. So koj li obraz toj zboruva za negatori na makedonskata nacija, koga javno se ima izrazeno deka za nego "se pova`ni pet vistinski vernici (mislej}i na onie {to veruvaat vo nego) otkolku dva miliona Makedonci"? So koj li obraz zboruva za negatori na makedonskata nacija, koga samiot u~estvuva vo pregovori okolu imeto na MPC, odnosno identitetot na makedonskata nacija?

Da se vratam na pra{aweto za {ansite za konstruktivno re{enie preku dijalog. Ako pra{aweto vi e dali nie odbivame dijalog so Petar zatoa {to sme navredeni od negovite kleveti, odgovorot e NE. Dolgoro~note zaedni~ko dobro na makedonskiot narod i negovata pravoslavna crkva se daleku pova`ni od suetite i interesite na poedinci. Sekoj {to ne se vodi spored toj princip ne e dostoen da go pretstavuva narodot.

I pokraj site kleveti i navredi {to doa|aat od Petar, nie imame pokrenato pove}e inicijativi za dijalog i kompromisno re{enie, so konkretni pismeni predlozi za ureduvawe na ustavno-pravniot poredok. Za `al, Petar ima frleno anatema vrz site {to dosega dale poddr{ka za re{enie preku dijalog. Za nego edinstveno mo`no re{enie e da mu gi prifatime apsolutisti~kite barawa. Eventualno Petar da prifati dijalog, na{iot stav e deka kompromisno re{enie preku dijalog mo`e da se postigne samo so celiot Sinod, preku Poglavarot, zatoa {to Petar ima doka`ano deka ne e ~ovek na koj {to mo`e da mu se veruva deka }e se pridr`uva na dogovorenoto.

Kako i da e, makedonskite pravoslavni op{tini od Avstralija imaat re{eno deka pove}e ne mo`at da si dozvolat da go molat Sinodot da stavi kraj na sudskite sporovi na Petar i da se vklu~i vo dijalog za kone~no razre{uvawe na sporot. Posledicite od hajkata na Petar se takvi {to nie sme ve}e prinudeni kako Avstralisko-makedonska pravoslavna zaednica sudbinata da ja prezememe celosno vo svoi race.

(Prodol`uva)