"MAKEDONIJA MOJATA POTPORA"

Na na{ata ~itatelska javnost, zna~i, & se nudi eden isklu~itelen memoarski trud na eden ~ovek, pirinski Makedonec, koj vo zatvorite na toga{na Socijalisti~ka Republika Bugarija }e odbrojuva re~isi celi 16 godini. Ovie memoarski zapisi se surova, potresna i do nebo izvi{ena spored morni~avosta ~ove~ka prikazna na eden Makedonec, koj so celoto svoe bitie trgna da se bori protiv nedobrojanite gadosti na despotskiot, razvraten, totalitaren, izmamni~ki i krajno ne~ove~en vladeja~ki op{testven sistem, kakov {to be{e spored site ni{ani socijalizmot vo Bugarija.

Celokupniot obem na zatvorskite memoari na Krum Monev iznesuva okolu 1.500 stranici ma{inopis, koi se podeleni vo ~etiri dela, odnosno vo tri knigi. Vo prvata kniga od zatvorskite spomeni na Monev se opi{ani pri~inite i po~etnite iskustva od pre`iveaniot ovozemen pekol niz koj }e pomine toj vo tekot na dolgogodi{nite stradawa.

Monev svoite obemni spomeni gi ozaglavil so zborovite "Makedonija mojata potpora". Ovde, vo prviot del, se opi{ani nastanite svrzani so "komitlakot" na avtorot, vo traewe od dva ipol meseci, vo odmetnatata ~eta na Gerasim Todorov na Pirin Planina vo po~etokot na 1948 godina. Potoa, tuka dobro se otslikani sostojbite so stra{nata blokada {to vlastite ja sprovedoa vo proletta 1948 godina na teritorijata na re~isi cela Pirinska Makedonija, a najgolem prostor mu e otstapen na nekolkumese~eniot prestoj na golemiot broj uapseni za vreme na blokadata, i potoa vo pirinskite zatvori dodeka trae opse`nata istra`na postapka, kako i na sudeweto na obvinetite vo gradot Sveti Vra~ (dene{en Sandanski). Se razbira, vo ovoj del ne e zaboraveno nitu nesre}noto i tegobno detstvo na avtorot.

Vo prviot del na negovite memoari Monev se obiduva i vo golema mera uspeva da gi iznese pri~inite za odmetnuvaweto na Gerasim Todorov i negovata grupa, no i za nego li~no kako poedinec. Od iznesenoto vo prviot del od spomenite na Monev, mnogu jasno mo`e da se vidi deka odmetnatata grupa okolu Gerasim, koja zasolni{te i uto~i{te nao|a na legendarnata Pirin Planina, kako osnovna pri~ina za ovoj ~in go ima ideolo{koto nesoglasuvawe so noviot socijaliti~ki re`im, poto~no so "narodnata" vlast. No, tie istovremeno se odmetnati i poradi nezadovolstvoto od statusot {to makedonskiot narod vo pirinskiot del na Makedonija go ima, a tie ne go krijat i svoeto nezadovolstvo od vkupnata polo`ba i sudbinata na cela Makedonija po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna.

Po isklu~itelno provokativnite, pove}edimenzionalno potresnite, dlaboko verodostojnite i, nad s#, silno vpe~atlivite zatvorski spomeni {to imavme mo`nost da gi prosledime vo prvata kniga od obemnite memoari na Krum Monev, koi glavno se odnesuvaa na stradawata na avtorot po zatvorite vo Pirinska Makedonija, vo vtorata kniga od ovie spomeni {to denovive izleze od pe~at vo Skopje se soo~uvame, poto~no ja sledime avtorovata Golgota niz zatvorite vo Bugarija. Zna~i pred na{ite ~itateli e vtoriot del, odnosno vtorata kniga od zatvorskite spomeni na Krum Monev.

Toa, pak, od druga strana zna~i deka i ovde na {iroko rasposlanite i gusto ispi{ani stranici, odnovo gi sledime neiska`livite stradawa na Monev {to mo`at da se sporeduvaat samo so onie od nebesniot pekol, koi gi "pamtime" od opisite {to sme gi sre}avale vo starozavetnite knigi, od usnite predanija {to ni gi prenesuvaa na{ite babi i dedovci, sepak tie najsugestivno, se prika`ani vo pro~uenata "Bo`estvena komedija" od Dante Aligieri, poto~no vo onoj del od nea {to Dante go ozaglavil kako "Pekolot". Ovde mo`e da se dodade i toa deka koga }e se pro~itaat zatvorskite spomeni na Monev od negovata vtora kniga, slobodno mo`e da se ka`e, bez kakvo bilo preteruvawe, odnosno nedvosmisleno se nametnuva zaklu~okot deka se raboti za `ivot pominat vo pekolni uslovi, ili najto~no za morni~avo od`iveani godini.

Vo prilog na edna vakva konstatacija mo`at da se navedat nedobrojni primeri i kolku {to sakate nepobitni argumenti. Vpro~em, svedo{tva za neizmerenite stradawa na Monev mo`at da se najdat od prvata do poslednata stranica na ovaa vtora kniga od negovite obemni zatvorski spomeni.

Inaku, vremenski, vtoriot del od memoarskite zapisi na Monev se odnesuva na periodot od avgust 1948 godina, pa s# do po~etokot na maj 1953 godina, {to zna~i deka se raboti za vremenski period od blizu pet godini. Za ova samo navidum kratko, ama za zatvorenik beskrajno dolgo vreme, nesre}nikot Monev }e gi pomine site krugovi na ovozemniot pekol, poto~no vo tri bugarski zatvori: Slovenskiot, Centralniot sofiski zatvor i [umenskiot zatvor.

Tragi~nata zatvorska odiseja na Monev, opi{ana vo ovaa kniga, zapo~nuva kon krajot na avgust 1948 godina vo Vtoriot centralen zatvor vo gradot Sliven. Ovde za Monev zapo~nuvaat stradawata vo negovoto dolgo ma~eni~ko odewe po zatvoreni~kite maki. Ovde }e gi zapoznae "gostoqubivite" karceri, oddelenijata so specijalen re`im i drugite sli~ni izumi na zatvorskata uprava, smesteni vo smrdlivite podzemja na ovie adski mesta, a namenet i za vrazumuvawe na buntovnite zatvorenici.

Me|utoa, Slivenskiot zatvor }e ostavi i dlaboki tragi vo pozitivna smisla kaj Monev, za{to tokmu ovde }e zapo~ne i negovoto vistinsko duhovno izdignuvawe. Imeno, Monev ovde, so sesrdnata pomo{ na nekolkumina visoki intelektualci i vrvni politi~ari na bur`oaska Bugarija }e zapo~ne seriozno da go izu~uva, a potoa solidno i da go nau~i francuskiot jazik. Ovie bugarski intelektualci i politi~ari, osven vo izu~uvaweto na francuskiot jazik, mnogu }e mu pomognat na Monev da uspee da se izgradi i izdigne politi~ki i intelektualno.

Za sevkupnoto sopstveno duhovno izdignuvawe vo svoite zatvorski spomeni, Monev im iska`uva topla blagodarnost na site {to mu pomognale. Sepak, posebno, gi izdvojuva posledniot pretsedatel na bugarskata Vlada pred devetti septemvri, Kosta Muravivev i eden od najumnite politi~ari vo Bugarija do doa|aweto na komunistite na vlast, eden od najavtoritetnite voda~i na socijalistite Krsto Pastuhov.

Mo{ne interesno i isklu~itelno zna~ajno e i toa {to Monev so celiot intelektulen baga` {to go "nosi", poto~no so koj{to raspolaga (kolku i da e toj skromen) sepak, nasekade vo zatvorot kade i da se nao|a, toj nepokoleblivo ja brani makedonskata kauza, makedonskata nacionalna posebnost i {to e posebno zna~ajno, vo nitu edna prigoda ne otstapuva ni za jota od opredelbata za obedinuvawe na Makedonija i za sozdavawe suverena i samostojna makedonska dr`ava na Balkanot. Ovoj cvrst stav, Monev nepokoleblivo go brani i vo "normalnite" }elii, i vo karcerite, i vo oddelenijata so specijalen re`im (koga ima pridru`nici) i za vreme na pro{etkite vo dvorot na zatvorot, no i vo "bliskite sredbi" so pretstavnicite od upravata na zatvorot. Za seto toa nao|ame dovolno podatoci i informacii vo ovoj del od memoarskite zapisi na Monev.

Gledano vo celina pak, memoarskite zatvorski zapisi na Krum Monev, pokonkretno, nivniot vtor del, ne mo`e vo nikoj slu~aj da se nabquduvaat kako prosto bele`ewe na nastanite, do`ivuvawata, siviot zatvorski dekor {to gi opkru`uva ili slikaweto (pretstavuvaweto) na fizi~kiot izgled, kako i prikazot na karakternite crti na brojnite zatvorenici, bilo da se pozitivni ili negativni. Naprotiv, tie toga{ni `ivi likovi i vistinski nastani, slu~uvawa i do`ivuvawa, sega i ovde se mo{ne ume{no presozdadeni i literarni relevantno o`iveani i naslikani. Tokmu zatoa ovaa kniga }e se ~ita kako dobar i interesen roman, a ne kako gola memoaristika. Tokmu zatoa avtorot i zaslu`uva da se ~ita, no i da se prepora~uva i slavi kako vistinski romansier, a ne samo kako dobar memoarist.

Ako pak, nekoj se po`ali na tegobnosta pri ~itawe na ovaa kniga (fakti~ki memoarski zatvorski spomeni), taa se dol`i samo na toa {to nejziniot avtor navistina pominal niz isklu~itelno te{ka i dramati~na `ivotna golgota, taa te{ko se zaborava, a u{te pote{ko e da se razubavuva.