Makedonski studenti reagiraat

UPIS

Ivica Georgievski, Nikola Popevski i drugi studenti

  • Vo Makedonija postoi edna diskriminatorska politika spored koja Makedoncite vo sopstvenata dr`ava se gra|ani od vtor red. Spored koj pameten na na{ite fakulteti trebalo da ima pogolema zastapenost na nacionalnostite?!
  • Nie ne sme nacionalisti. Edinstveno sakame da ja povikame dr`avata i nadle`nite institucii da ne vrtat glava i so polno vnimanie da gi poglednat onie majki {to pred nekoj den gi gledavme rasta`eni vo o~ite, zatoa {to ne znaat kako }e najdat pari da go platat obrazovanieto na svoite deca

Denovive vo Redakcijata dobivme pismo od nekolku studenti koi reagiraat na diskriminatorskata upis-na politika na Univerzitetot "Sveti Kiril i Metodij" vo Skopje. Tekstot go prenesuvame vo celost.

Poslednive denovi e aktuelno zapi{uvaweto na fakultetite i istovremeno pronao|awe na~in kako polesno da se dojde do indeks, po mo`nost bez participacija.

Na pove}eto pointeresni fakulteti, kako Ekonomskiot i Pravniot, konkurencijata pri upisot ovaa godina gi nadmina site rekordi. Mnogu ispadnaa, a i mnogu }e pla}aat ovaa godina. S# bi bilo vo red koga ova bi bilo praktika za site gra|ani na Makedonija i koga site tie, bez razlika na etni~koto poteklo bi gi imale istite uslovi i {ansi pri upisot, odnosno onaka kako {to e ustavno zagarantirano. No, realnosta e poinakva.

Vo Makedonija postoi edna diskriminatorska politika spored koja Makedoncite vo sopstvenata dr`ava se gra|ani od vtor red. Spored koj pameten na na{ite fakulteti trebalo da ima pogolema zastapenost na nacionalnostite?! I sega, toj ili tie, si smislile "najdobar" na~in istoto da go sprovedat. Vo zavisnost od procentualnata zastapenost (spored posledniot popis) na nacionalnostite, tie imaat pravo na ista tolkava zastapenost i na fakultetite??? Ako ima 23 otsto zastapenost na Albanci vo Makedonija, tolku imaat pravo bez participacija da se zapi{at i da zavr{at i potoa da rabotat za dobroto na istata dr`ava {to besplatno gi obrazuvala?!

MAKEDONCI KAKO ALBANCI

Da go znaevme seto ova pred nekolku godini koga se zapi{uvavme najverojatno }e go napravevme ona {to go napravivme ovaa godina, iako i toga{ imavme bodovi i "vlegovme bez pari".

Pottiknati od `elbata za na{e pro{ireno visoko obrazovanie, ovaa godina zaedno so nekolku drugari re{ivme da se zapi{eme na vtor fakultet i toa na Pravniot, no so edna mala razlika od pred nekolku godini. Ovoj pat vo dokumentite pri upisot se deklariravme kako Albanci. Najverojatno si pomisluvate: E, i ovie se od onie Makedonci {to si go gazat sopstvenoto dostoinstvo so cel polesno i bez pari da se zapi{at. ]e pomislite i }e zgre{ite! Nie, naprotiv, toa go napravivme pottiknati od ogromen patriotizam i neverojaten revolt. Nie ja sakame ovaa dr`ava i nejziniot narod i istovremeno gi po~ituvame pravata na nacionalnostite, no samo onie zagarantirani so Ustavot na Makedonija. No, ne mo`eme da se soglasime (a veruvam i pove}eto Makedonci) so prethodno spomnatata praktika pri upis na fakultetite. Zo{to nekoj da vleze so 80 bodovi? Samo zatoa {to e Albanec ili Tur~in, a istovremeno nekoj Makedonec da ne mo`e da se zapi{e ni so 99 bodovi?! Ova se slu~i na Ekonomskiot fakultet godinava.

Rekovme: NE. ]e bojkotirame i kako izraz na revolt }e se "pi{uvame Albanci" i ako vlezeme, barem nema da mu go zememe mestoto na nekoj Makedonec. Nie ne sme nacionalisti. Edinstveno sakame da ja povikame dr`avata i nadle`nite institucii da ne vrtat glava i so polno vnimanie da gi poglednat onie majki {to pred nekoj den gi gledav rasta`eni vo o~ite, zatoa {to ne znaat kako }e najdat pari da go platat obrazovanieto na svoite deca, i nemirot i besot kaj tatkovcite koi gledaat deka do "makedonskata lista" stoi spisok na nacionalnosti kade se vleguva so 20 boda pomalku od nivnite odli~ni Makedon~iwa. A, koga }e pra{ate zo{to, }e vi bide objasneto deka ima posebni listi, bidej}i drugite ne go vladeat dobro makedonskiot jazik i pote{ko se u~elo. Pa, toga{ problemot ne e vo visokoto obrazovanie, tuku vo srednoto i vo osnovnoto. Tamu nacionalnostite treba da go sovladaat jazikot i tamu treba da im se vnese, da im se vkoreni qubovta kon zemjata {to gi hrani i {koluva, zemjata {to e nivni dom.

DO VRHOVEN SUD

Nie na 27 juni podnesovme dokumenti i se deklariravme kako Albanci i kako takvi nemavme problemi pri upisot. Zavr{ija priemnite ispiti i nie imavme dovolno bodovi i za makedonskata lista, no kako {to ve}e ka`av se deklariravme kako pripadnici na nacionalnost i bi trebalo da n# ima na "albanskata lista". No, nas n# nema{e. Bidej}i od prethodno znaevme deka }e imame problemi zatoa {to be{e najaveno deka nema da se primaat kandidati so makedonski imiwa i prezimiwa na listata na nacionalnostite, {to navistina n# zainteresira kako toa Komisijata za upis na Pravniot fakultet na ~elo so prof. Vlado Bu~kovski (vtor ~ovek na partijata vo ~ie vreme be{e vmetnata vakvata praktika) misli da n# odbie koga si potpi{avme posebni izjavi so {to ja potvrduvame na{ata nacionalna opredelenost i nikoj ne ni spore{e za toa pri upisot. Vo prigovorot napi{avme deka sme iznenadeni od toa {to n# nema na spisocite i oti pretpostavuvame deka: ili e napravena gre{ka za koja odnapred se izvinivme ili deka toa e namerno napraveno, odnosno deka se somnevaat vo kredibilitetot na na{ite podatoci. Sleduva{e na{e obrazlo`enie deka nam so Ustavot ni e garantirano da se deklarirame nacionalno "vo potpolna sloboda i oslobodeni od hipotekata na svoeto ra|awe" i deka barame pismeno da ni obrazlo`at vrz koja osnova nie sme odbieni i dali tie voop{to smeat subjektivno, vrz osnova na nivni li~ni pretpostavki, da se obidat da ni ja opredelat nacionalnosta. Istiot den dobivme vtorostepena odluka so koja ni se odbiva prigovorot so obrazlo`enie deka vo sredno sme u~ele na makedonski jazik.

Pa, zarem srednoto u~ili{te nam ni ja opredeluva nacionalnosta? Koga revoltirani od nivniot beden izgovor otidovme li~no kaj prof. Bu~kovski, negoviot odgovor be{e deka sme Makedonci i deka toa toj go zaklu~il od dokumentite od sredno. Alal mu vera, ama koga go pra{avme kako gi opredeluva Srbite ili Vlasite koi imaat makedonski imiwa, toj si se nasmea i re~e deka niv gi nema mnogu. Potoa, na sugestijata deka od pravna gledna to~ka sme vo pravo i deka gre{ime samo od moralen aspekt, toj ni go potvrdi toa i ni predlo`i pravdata da ja barame na Vrhoven sud. Nie }e ja prifatime negovata sugestija i ve}e sme vo proces na podnesuvawe tu`ba. Toj toa go ka`a ne znaej}i koja vsu{nost ni be{e namerata pri vakviot na~in na zapi{uvawe i najverojatno pretpostavuva{e deka }e premol~ime.

E, pa nie odime do kraj!

Ivica Georgievski,

Nikola Popevski i drugi studenti