Federalna Evropa - fikcija ili stvarnost

OBEDINETA EVROPA VO SENKATA NA VA[INGTON

Pi{uva: Dragi IVANOVSKI

Natamo{nata integracija na Evropskata unija so voveduvaweto na evroto kako zaedni~ka valuta ~ekori kon sozdavawe na silna federacija koja po svoite karakteristiki i potencijali treba da gi nadmine ekonomskite xinovi kako SAD i Japonija

[to da se pravi so konzervativniot London koj ne se otka`uva od suverenosta vo mnogu segmenti od vnatre{nata politika?

Ruskata federacija ne saka da ostane nadvor od svetskite i evropskite procesi na integracija na ekonomski ili voen plan

Istoriskiot predlog na germanskiot minister za nadvore{ni raboti, Jo{ka Fi{er, za sozdavawe federalna Evropa, so vlada, parlament i drugi institucii koi }e go ostvarat kone~noto obedinuvawe na stariot kontinent, naiduva na nepodgotvenost i na Velika Britanija koja i dosega so krajno konzervativni stavovi i skepticizam gleda{e na spogodbite na EU od Mastriht i voveduvaweto na monetarnata unija. Taa ne samo {to ne go prifa}a pionerskoto mesto {to vo ovaa inicijativa go imaat Germanija i Francija, tuku se sprotivstavuva i na sozdavaweto na poblaga forma na evropska super-dr`ava vo koja zemjite koi se podgotveni da go prifatat federalniot oblik i vedna{ }e vlezat vo nego, dodeka drugite }e go zadr`at suverenitetot vrz onie oblasti od politi~kiot sistem ili ekonomijata koi ne se podgotveni celosno tokmu sega da & gi prepu{tat na novata dr`ava. London ne e podgotven nitu za planot "Evropa so dve brzini", potpiraj}i se pred s#, na sopstvenoto provereno i iskreno sojuzni{tvo so najgolemata sila vo svetot SAD koja po Vtorata svetska vojna ne se otka`uva od vlijanieto vrz evropskite nastani. Kako {to e poznato, SAD i Kanada se ~lenki na Konferencijata za evropska bezbednost i sorabotka u{te od samoto formirawe na ovaa organizacija koja gi postavi osnovite na edna demokratska Evropa od poinakov vid na samitot vo Helsinki vo dale~nite 70-ti godini so Finalniot akt, popoznat kako Helsin{ki dokument.

Od ist karakter e i na~inot na rakovodeweto so NATO - paktot vo koj administracijata na Va{ington i natamu gi dr`i najva`nite pozicii i vo periodot po prekinot na studenata vojna i raspa|aweto na SSSR i blokot na isto~noevropskite komunisti~ki dr`avi i Var{avskiot pakt. Kako {to vidovme, SAD dominiraa vo odlukite i za "humanitarnata interevencija" vo Kosovo i SRJ i instaliraweto na silite na KFOR i UNMIK pod mandat na Sovetot na bezbednost na OON, iako s# u{te ne se dobieni o~ekuvanite rezultati za pacifikacija na balkanskoto bure so barut koe i natamu se zakanuva so eksplozija. Od druga strana, SAD ne zaborava da ja potseti EU deka so pogolemi finansiski i voeni potencijali treba da u~estvuva vo nadminuvaweto na konfliktite na teritorijata na Evropa, bidej}i ne sakaat da bidat dovedeni vo situacija povtorno da se ispra}aat amerikanski vojnici za da gi {titat nacionalnite interesi na Va{ington, bidej}i sekoja ovde{na vojna obi~no stanuva i svetska vojna.

FEDERALNA EVROPA - PREDIZVIK NA VA[INGTON

Desetina godini po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna i porazot na fa{izmot vo Francija se pojavija prvite idei na sprotivstavuvawe na amerikanskata dominacija vrz evropskata politika i idnina, prete`no preku NATO, koga se pojavi knigata na francuskiot politikolog @an @ak Servan-[rajber pod naslov "Amerikanski predizvik", a podocna i preku politikata na generalot De Gol za potpirawe vrz sopstvenite sili i poinakva Evropa i izleguvawe na Petata Republika od ~lenstvo vo voeniot kompleks na Alijansata. Ottoga{ taa zapo~na so sopstvena nuklearna programa i izgradba na raketna odbrana koja denes ja vbrojuvaat Francija vo retkite i eksluzivni ~lenki na klubot na vselenskite istra`uva~i i osvojuva~i. Izrazeniot francuski nacionalizam vo toa vreme ne & pre~e{e na Francija da vleze i vo procesite na Evropskata ekonomska zaednica i zaedno so Germanija da stanat dr`avi predvodni~ki na evropskoto obedinuvawe koe zapo~na so dogovori koi treba{e da gi reguliraat uslovite za proizvodstvo na jaglen i ~elik vo Evropa itn. Sega Francija i Germanija, otkako ja uvidoa korista od niveliraweto na uslovite za proizvodstvo i proda`ba na eden takov golem pazar kako {to e evropskiot od 380 milioni lu|e, odat napred sledeni i od drugi golemi procesi na integracii koi se namno`ija vo posledno vreme: Dajmler-Krajsler, spojuvawe na amerikanski i evropski banki i sl. Toa zna~i deka federalizacijata na Evropa budno se sledi od amerikanskata administracija i se nastojuva da se bide vo trend so tie procesi koi ja pretvorile Evropa vo opasen konkurent na SAD koi bea zafateni so procesot na globalizacija {to ne naiduva na osoben priem vo svetot. Protestite na francuskite proizvoditeli na hrana protiv raboteweto na "Mekdonalds" vo Francija koj saka da gi nametne uslovite na proizvodstvo na brza i evtina hrana vo cel svet se dokaz za toa. Imeno, Francija, koja gai poseben odnos kon kvalitetot na hranata, poznata e po svoite mnogubrojni gastronomski specijaliteti (nad 300 vidovi sirewe, tradicijata vo proizvodstvo na {ampawsko i drugi vina koi se na visoka cena vo svetot) ne mo`e da gi prifati uniformiranite sendvi~i itn. No, zatoa Va{ington kako odgovor na protestite na francuskite proizvoditeli vovede danok na francuskite proizvodi koi se uvezuvaat vo SAD vo neprimerna visina od 100 otsto. Kolku so toa se naru{uvaat procesite na slobodnata trgovija i principite na STO (Svetskata trgovska organizacija) e posebno pra{awe. Ova samo kako mal primer do kade mo`e da stignat tie borbi. Primerot so zaedni~koto evropsko proizvodstvo na "Er-bas" kako konkurencija na "Boing" e u{te pogolema ilustracija

NOV ZALET NA ZEU

Otkako zapo~naa procesite na Alijansata za pridru`uvawe na site porane{ni dr`avi od isto~niot blok kon NATO so programata "Partnerstvo za mir" i otvoraweto na procesot na priem na Ungarija, Polska i ^e{ka, nekako se podzaboravi Evropskata voena organizacija ZEU (zapadnoevropska unija od odbranben karakter) koja neodamna dobiva novi impulsi, iako se govore{e deka sosema zamrela. Duri zapo~na i inicijativa za sozdavawe na evropski sili za intervencija koi bi bile isprateni i na Kosovo kako zamena na silite na KFOR koi imaat multinacionalen sostav. Toa zna~i deka Evropa, a pred s# Pariz i Berlin, }e odat na natamo{no osamostojuvawe na EU kako mo`en politi~ki, voen i ekonomski faktor koj uspe{no }e se bori so konkurencijata od Dale~niot istok (Japonija) i so onaa od drugata strana na Atlantikot - SAD.

RUSIJA I EVROPA

Za razlika od svojot prethodnik Boris Elcin, novoizbraniot pretsedatel na najgolemata dr`ava na evropskiot i aziskiot prostor - Ruskata Federacija,Vladimir Putin, jasno poka`a deka nema namera da ostane nadvor od evropskite pribli`uvawa. I pokraj faktot {to Moskva trpi `estoki napadi zaradi voenata presmetka so ~e~enskite islamski fundamentalisti, taa ne se otka`uva od razvivaweto na pobliski odnosi na sorabotka so SR Germanija, a so samoto toa i so celata EU bez ogled na faktot {to po pra{aweto za intervencijata vrz SR Jugoslavija se nao|aat na sprotivstaveni pozicii. Me|utoa, Moskva ne be{e stavena vo klin~ot na poddr{kata na Slobodan Milo{evi}, iako vo Dumata bea ohrabreni obidite na srpskoto rakovodstvo vo tekot na intervencijata na Alijansata, da se razgleduva pra{aweto za obedinuvawe na SRJ so Ruskata Federacija.

Vladimir Putin poka`uva pogolema cvrstina vo pogled na najnovata amerikanska inicijativa za izgradba antiraketen {tit koj bi go gradele vo odbrana od takvi zemji kako Severna Koreja i Iran, pa duri i predlo`i i toj da se vklu~i vo takvata inicijativa {to be{e primeno so ogromno ~udewe od zapadnoevropskite sojuznici.

LONDON I KONZERVATIVIZMOT

Od ovie procesi na integracija, barem zasega, se pla{i Velika Britanija ~ij premier neodamna izjavi deka Evropa treba da se gleda kako mo`nost. Vo govorot na Univerzitetot vo Tubingen, Toni Bler, reagiraj}i na kritikite deka London e ostaven nastrana od "Evropa so dve brzini" izjavi: "Ne se somnevam deka e va`no za Velika Britanija da bide celosen i vode~ki partner vo Evropa. Vreme e da imame doverba vo Velika Britanija za da sfatime deka mo`eme da gi oblikuvame i da vlijaeme vrz nastanite vo Evropa". No, zo{to toga{ negovata Vlada se pla{i od vleguvawto vo zaedni~kata monetarna unija so voveduvaweto na evroto koe ve}e idnata godina }e se pojavi vo `ivot? Zo{to Britancite glasaat so 71:29 otsto protiv prifa}aweto na edinstvenata evropska valuta? Tie pra{awa ostanuvaat vo vozduhot i natamu bez odgovor, a analiti~arite uka`uvaat deka SAD tokmu preku svojot evropski sojuznik saka da ja zapre zabreftanata lokomotiva na ~elo so Pariz i Berlin ~ii ekonomii i razvoj gi determiniraat re~isi site ekonomski procesi vo Evropa. No, da ne zaboravame deka evropskata kompozicija uspe{no gi prebroduva crnite tuneli i deka vo preteranoto i naglo ko~ewe ~esto pati nekoi vagoni, koi se priklu~eni na opa{kata na taa kompozicija, ispa|aat od {inite.