[ESTATA MAKEDONIJA

Francija, na primer, osven svojata metropolska teritorija, ima svoi teritorii raseani preku moriwata i okeanite so iljadnici kilometri daleku od nejziniot evropski del. Specifi~nosta na makedonskiot slu~aj e taa {to dodeka Francija ima suverenitet na dr`ava vrz site tie svoi teritorii, Makedonija go ima toj suverenitet samo vrz teritorijata na Republika Makedonija.

Nekoi u{te ne se svesni za va`nosta na {estata Makedonija, t.e. na dijasporata. Od edna strana, dijasporata na koj bilo narod igra ili mo`e da igra va`na uloga za svojata mati~na zemja na primer preku pritisocite {to vo dadeni situacii mo`e da gi vr{i so legalni sredstva vo polza na svojata mati~na zemja, so manifestacii, so pi{uvawe pisma ili telefonirawe do masmediumi, do enciklopediski re~nici itn. Ova zna~i deka dijasporata, osobeno vo slu~ai kakov {to e makedonskiot, e potrebna za mati~nata zemja. Taa e potrebna i ekonomski, a i nau~no, kulturolo{ki i sli~no preku neophodnoto me{awe na znaeweto i na ideite, pod uslov takvoto me{awe navistina da se sproveduva vo dvata smisla, a ne samo vo eden pravec. Edni od najgolemite realizacii na ~ove{tvoto se izvr{ile i se vr{at blagodarej}i na me{aweto na ideite, od koe se ra|a potoa ne{to novo, se odi napred. Vakvoto me{awe me|u dijasporata i Makedoncite vo tatkovinata ne samo {to ne e na zadovoluva~ko nivo, tuku i ima otpor i od dvete strani, osobeno od lu|e vo tatkovinata koi si zasednale vo mentalitetot nasleden od jugoslovensko vreme, mentalitet koj e eden od najtragi~nite rezultati na jugokomunisti~kiot eksperiment i koj, me|u drugoto, svesno ili ne, pretendira{e kon uni{tuvawe na ~ovekot, uni{tuvawe na ona {to toj vo sebe go nosi i od nego pravi da bide najsovr{enoto `ivotno na svetov.

Nekoi Makedonki i Makedonci koi minale desetici godini vo stranstvo, po osamostojuvaweto na dr`avata se vratija vo tatkovinata. Mnogu od niv toa ne go storija od koristoqubivi pri~ini, tuku so cel da pomognat taa zemja i toj nivni narod da stanat prostum i zdravo da zastanat na noze vo ekonomskiot i vo drugi domeni. Me|utoa, nekoi se razo~araa i pak se vratija vo stranstvo. Ova e edna nova makedonska tragedija, {to treba da se prekine dodeka ne e docna i dodeka Makedoncite ne stanale malcinstvo vo sopstvenata dr`ava. Mnogu polezno za site bi bilo edno me{ano telo sostaveno od Makedonci od dr`avata i od dijasporata, da izvr{i iscrpna nau~na analiza ne samo za da se sogledaat site pri~ini za sozdavaweto na 'rkulecot na problemot, tuku i za na~inite taa situacija da se zapre pred da se pretvori vo drama. Vo sprotiven slu~aj, konfliktot i poedine~no i kolektivno }e raste, a poznato e deka kade dvajca se karaat, tretiot pe~ali, a toj, tretiot, ne se nitu makedonskata dijaspora, nitu makedonskata nacija vo tatkovinata.

Sekako, edno od prvite mesta vo spisokot na potrebite e lu|eto od dijasporata da se vratat vo tatkovinata ili, eventualno, dokolku ne im e mo`no od edni ili od drugi pri~ini da `iveat postojano vo dr`avava, a vremeto da go delat na periodi vo godinata koga }e `iveat vo stranstvo, a drugiot interval koga }e `iveat vo tatkovinata. Me|utoa, bilo da stanuva zbor za postojano `iveewe vo dr`avava ili za periodi~no, neizbe`no e pra{aweto da se re{i zakonski, vo smisla na vistinski olesnuvawa za vra}awe, a ne samo so "zlatni lakrdii" i drugi frazi {to ostanuvaat ili }e ostanat mrtva bukva na hartija. Vo obratniot slu~aj, mo`e da dojde edno nesre}no vreme koga so nostalgija }e se misli na sega{nava epoha, koga mo`elo ne{to konkretno da se stori, ne bilo s# u{te docna, ama prilikata se propu{tila i oti{la vo nevrat.

Se razbira deka pra{aweto ne e prosto, tuku e slo`eno. Trebaat intelekutalni, moralni i materijalni napori za da se re{i, no s# e mo`no koga se saka, koga se ima volja da se napravi ne{to. Od objektivni i subjektivni pri~ini, od minatiot vek navamu, Makedoncite so zadocnuvawe go fa}ale vozot. Zar mora i sega taka da bide?