TRETO VOSKRESENIE NA SVETIOT HRAM

Denes na ovoj zaramnet prostor osven malata crkva posvetena na Bogorodica, nema nikakva traga od nekoga{niot monumentalen hram koj nekoga{ po svojata ubavina mo`el da se meri samo so sobornite hramovi od Pravoslavnata ruska crkva.

Bo`jiot hram posveten na za{titni~kata na gradot Skopje, nare~en Presveta Bogorodica vo ova dveiljadito leto gospodovo po s# izgleda deka }e go do`ivee svoeto treto voskresenie, odnosno naskoro po izvr{uvaweto na arheolo{kite istra`uvawa }e se zapo~ne so negovoto vozobnovuvawe. Vpro~em, toa e i amanetot {to treba da se ispolni kako izraz na voljata na narodot, na starite skopjani, koi sakaat da se vrati duhot na staro Skopje i da se vozobnovi spomenot na nivnite roditeli i graditeli.

Prviot hram posveten na Ro`destvoto na Presveta Bogorodica bil izgraden vo 1204 godina, najverojatno kako najdobar podarok koj{to Gospod, koga bilo i kade bilo, mu go dal na ~ove{tvoto. Na 24 septemvri 1689 godina ovoj Soboren hram koj{to bil sredi{te na crkovno - duhovniot `ivot na makedonskite pravoslavni vernici bil uni{ten koga avstriskiot general Pikolomini, poradi pojavata na ~uma go zapalil Skopje. Noviot hram "Sveta Bogorodica" vo 1835 godina bil izgraden i osveten. Objektot od toj period pretstavuval monumentalna gradba koja spored dokumentiranite podatoci bila gradena vo periodot od 1809 do 1835 godina, a se smeta deka podgotovkite zapo~nale mnogu porano. Protomajstorot Damjan gi zapo~nal podgotovkite i naporite za obezbeduvawe na dozvola za izgradba na crkvata. Isto taka, eden od glavnite inicijatori za izgradbata na ovoj Hram bil Haxi Trajko, skopski trgovec koj, bidej}i bil vo dobri odnosi so turskata vlast, uspeal da izdejstvuva dozvola za gradewe, a isto taka otstapil golem del od svoite imoti za izgradba na objektot.

Dene{nata crkvi~ka na mestoto kade }e se gradi Hramot

Vnatre{nosta na Hramot bila gradena od debarskite majstori - neimari, rezbari predvodeni od tajfata na Andreja Zografski. Nivnite ve{ti race vo vnatre{niot del od hramot ramnomerno i racionalno gi izvele rabotite do sovr{enstvo.

Po vtorpat Soborniot hram bil uni{ten vo 1943 godina koga e zapalen od bugarskiot okupator otkako prethodno go ograbile, odnosno go prisvoile ikonostasot i ikonite kako i predmetite za bogoslu`ba i toa arhijerejskite kapii, krstovite, evangelieto i bezbroj drugi crkovni predmeti koi bile obezbeduvani od makedonskiot narod koj{to bil nesebi~en koga stanuvalo zbor za Crkvata za{titni~ka.

Tuka negde bi se vklopilo i ka`uvaweto na sestra Milka Debarlieva koja `iveej}i vo neposredna blizina na Crkvata, vo Pajko Maalo se se}ava na poslednoto uni{tuvawe na crkvata.

Eden od dvata groba pronajdeni na zapadnata apsida

Kujnata be{e zalepena do Crkvata i po po`arot koj izbuvna vo nea se zapali i Crkvata, a bugarskite okupatori gi iznesoa najubavite ikoni, se se}ava Debarlieva. Od prekrasnoto zdanie koe go pametat mnogumina stari skopjani ostanaa samo ru{evini i goli yidini koi bea urnati podocna za da se izgradi mladinski dom koj nautro se grade{e, a nave~er pa|a{e izgradenoto pri {to i majstorite koi rabotea na nego se povreduvaa. O~igledno Majkata Bo`ja ne dozvoluva{e na ova sveto mesto da se gradi ne{to drugo. Po otkrivaweto na temelite vo eden improviziran {ator, a potoa vo edna limena crkvi~ka uspeavme dolgi godini da go so~uvame spomenot na Majka Bogorodica i da ne zgasne nejzinoto kandilo. So doa|aweto na Otec Metodija Lazarevski i negovata nesebi~na zalo`ba za izgradba na dene{nata ednokupolna crkvi~ka "Sveta Bogorodica" se nadevame na {to poskore{no zapo~nuvawe na izgradbata na Soborniot hram "Presveta Bogorodica" ~ij del }e bide i ovaa crkvi~ka. Bidej}i grade`nata dozvola e dobiena, se nadevame na {to poskore{no otpo~nuvawe na izgradbata na Hramot, zatoa {to ako Hramot se napravi, s# }e bide napraveno so pomo{ na Majkata Bo`ja koja otsekoga{ bila i ostanuva za{titni~ka na gradot Skopje

Arheolo{kite istra`uvawa {to se vr{at na ovoj prostor se vo ramkite na proektot "Starohristijanski i slovenski crkovni centri vo Makedonija" pri Institutot za staroslovenska kultura so koj rakovodi akademik, profesor Blaga Aleksovska. Taa istakna deka so dobienite skromni sredstva napravile obid da gi najdat ostatocite od stariot hram "Sveta Bogorodica - Troera~ica".

Samata crkva pretstavuva bazilikalna gradba so tri broda so {irok trem ~ija{to nadvore{na {iro~ina iznasuvala devetnaeset metri, a vnatre{nata okolu sedumnaeset metri i okolu trieset metri dol`ina. Crkvata bila so {irok trem koj ja opkru`uval i so bogato vnatre{no ureduvawe posebno odarniot prostor na ikonostasot koj izobiluval so mnogu ikoni, veli Aleksovska.

Vo 1941 godina za vreme na vojnata, Crkvata e izgorena i s# {to bilo vnatre e izgoreno i ograbeno. Taa ostanala vo urnatini s# do {eesettite godini koga se re{ava na toj prostor da se izgradi kulturen dom. Toga{ objektot e sru{en do temeli i izgraden e toj kulturen dom koj isto taka so tekot na vremeto e sru{en, a prostorot zaramnet s# do den dene{en.

Makedonskata pravoslavna crkva ima inicijativa da izgradi hram na ovoj prostor i vo ramkite na ovoj nau~no - istra`uva~ki proekt izvedovme izvesni sonda`ni raboti. Vo toj kontekst, veli profesorkata Aleksovska, imavme golema sre}a da gi otkrieme isto~nite partii na objektot. Otkrien e oltarniot prostor i toa eden del od prezviteriumot t.e. od oltarot. Ja otkrivme centralnata apsida, ju`nata i eve sega denovive ja definirame severnata. Mo{ne va`no e da se istakne deka temelite se dlaboki pet metri od nivoto na podot i gradeni se mnogu vnimatelno kako fasadno gradewe, so mnogu qubov i vnimanie {to ne e slu~aj so drugite crkvi od toj period kade temelite se bukvalno gradeni kamen na kamen. Apsidite isto taka se gradeni so mnogu vnimanie, ise~eni polukru`no za da se vklopat vo polukru`nata apsida od nadvor.

Minatata nedela imavme sre}a lokalitetot da go poseti i Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski g. g. Stefan i re~e deka golemo zadovolstvo mu pri~inilo da pomine preku apsidite i mu ostavil golem vpe~atok otkrieniot objekt.

Crkvata e vlezena vo nekakvi kombinacii za izgradba na nov hram na ovoj prostor, me|utoa otkrivaweto na temelite na ovoj objekt uka`uva na ne{to {to e mo`ebi poadekvatno vo smisla na re{avaweto na izgradba na noviot objekt. Toa vsu{nost bi zna~elo obnovuvawe na stariot objekt na crkvata "Sveta Bogorodica - Troera~ica", normalno vo sistemot na aseizmika, izgled - fasada koj go imame od fotografiite, so istiot lik i oblik. Hramot vo 1935 bele`i stogodi{nica so dve spomenici, publikacii ~ij redaktor e d-r Radoe Grui}, vo koi toj e prika`an od razni aspekti i toa arhitektura, rezba, `ivopis i dr.

Vo svoeto postoewe episkopite i vladetelite sekoga{ se dr`ele do obnovata na hramovite, a toa zna~i deka edno sveto mesto permanentno se obnovuvalo po nekolku pati, pa vo toj kontekst imame golema poddr{ka od g.g. Stefan i MANU. Toa od istra`uva~ki aspekt bi zna~elo deka dokolku prodol`ime so arheolo{kite iskopuvawa kon zapadnata strana mo`e da otkrieme i ne{to postaro od spomenatite godini na izgradba od 1809 do 1835 godina, istakna profesorkata Blaga Aleksovska.