Godi{en izve{taj

INFEKTIVNITE BOLESTI "TIVKI TRAGEDII"

Pi{uva: Mileva LAZOVA

Poradi op{ta negri`a bolestite koi porano bea pod kontrola, denes povtorno se pojavuvaat. Na primer malarijata vo Azerbejxan i Taxikistan, vo Severna Koreja ovaa godina se prijaveni 40.000 novi slu~ai na tuberkuloza, a vo Rusija, po kolapsot na Sovetskiot Sojuz, sifilisnite infekciite se zgolemeni za 40 otsto

Klu~ot na uspehot le`i vo posilni partnerstva so op{testvata koi se soo~uvaat so zdravstveni nesre}i od koi e pogodeno celokupnoto naselenie

Vo Svetskiot izve{taj za elementarni nepogodi na Me|unarodnata federacija na Crven krst i Crvena polumese~ina bea objaveni zastra{uva~ki brojki na nekontrolirano {irewe na infektivni bolesti koi odzemaat mnogu `ivoti. Brojkata na smrtnost od infektivni bolesti i dijareja e 160 pati pogolema od brojot na zaginati lica minatata godina vo elementarni nepogodi, kako zemjotresot vo Turcija, poplavite vo Venecuela i ciklonite vo Indija.

FAKTORI

Vo ovogodi{niot Izve{taj konstatirano e deka zgolemuvaweto na zdravstvenite nesre}i e rezultat od {ireweto na sidata vo Subsaharska Afrika i postojanite zdravstveni i psiholo{ki potrebi koi proizleguvaat od begalska kriza na Kosovo. No, zdravstvenata katastrofa e pri~ineta i od mnogu drugi faktori. Postojat dr`avi odnosno vladi koi ne gi izvr{uvaat svoite odgovornosti za sproveduvawe na preventivna zdravstvena gri`a. Isto taka, klimatskite promeni, zgolemenata urbanizacija i uni{tuvaweto na `ivotnata sredina gi zgolemuvaat zdravstvenite rizici na celokupnoto naselenie.

FINANSII

Poradi op{ta negri`a bolestite koi porano bea pod kontrola, denes povtorno se pojavuvaat. Na primer malarijata vo Azerbejxan i Taxikistan, vo Severna Koreja ovaa godina se prijaveni 40.000 novi slu~ai na tuberkuloza, a vo Rusija, po kolapsot na Sovetskiot Sojuz, sifilisnite infekciite se zgolemeni za 40 otsto.

Spored Izve{tajot koj se izdava edna{ godi{no od strana na Me|unarodnata federacija, nivoto na internacionalna pomo{ za itni intervencii za prvpat e zgolemena vo 1998 godina, dodeka finansiraweto na primarnata zdravstvena za{tita opa|a. Finansiraweto vo zdravstvoto za zemjite vo razvoj, od strana na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj, najniskoto nivo go dostignalo vo 1991 godina. Podatocite dobieni od anketata sprovedena od strana na Svetskata banka poka`uvaat deka poradi ekonomsko restruktuirawe vo 53 zemji postoi 15 otsto namaluvawe na sredstvata potro{eni za edno lice za ostvaruvawe na zdravstvena za{tita. Za `al, infektivnite bolesti sozdavaat "tifki tragedii" koi ~esto ostanuvaat nezabele`ani i neprijaveni. Spored Izve{tajot, pove}e od 13 milioni smrtni slu~ai minatata godina mo`ele da bidat spaseni ako za lice bile izdvoeni barem pet dolari. Vlo`uvaweto pari vo nacionalnite zdravstveni sistemi ne e efektivno bidej}i 70 otsto od sredstvata se prelevaat vo golemite bolnici.

POMO[

Organiziraweto na niskobuxetni zdravstveni kampawi spasuva pove}e `ivoti, otkolku tro{eweto pari na skapa oprema i bolnici. Impresivni rezultati se zabele`ani pri ra{irenite op{testveni programi za vakcinacija na deca kako preventivna merka, koristewe na mre`i nad krevetite kako za{tita od malarija ili upotreba na kondomi vo preventivata od sida.

Spored Izve{tajot, me|unarodnata zaednica mora da se prestane so davawe pomo{ tamu kade {to taa ne e vistinski potrebna. Klu~ot na uspehot le`i vo posilni partnerstva so op{testvata koi se soo~uvaat so zdravstveni nesre}i od koi e pogodeno celokupnoto naselenie.