Zaedni~ka pari~na edinica

KON EDNA EVROPSKA MONETA

Podgotvila: @aklina MITEVSKA

Vo sredinata na 2002 godina monetite kone~no }e bidat zameneti so evroto. Negovoto voveduvawe zna~i deka vo optek }e se pu{tat novi banknoti i novi moneti. ]e ima sedum novi banknoti i osum novi moneti. Banknotite }e imaat vrednost od 5, 10, 20, 50, 100 i 200 evra. Zadnata strana na banknotite }e bide identi~na za site zemji u~esni~ki, dodeka na prednata strana }e imaat mo`nost sekoja pooddelno da si stavi svoj znak. Isto taka }e ima moneti od 1 i 2 evra od 1, 2, 5, 10, 20 i 50 stotinki

Moneta poteknuva od latinskiot zbor "moneta" koj ozna~uva "dava~ka na mislewe", prekar {to & bil daden na bo`icata Junon ~ij hram, isto taka, bil i kovnica od kade {to e i imeto na parite {to tamu se proizveduvale. Prvi~nata moneta imala razni formi, a prvite predmeti koi{to se koristele za merewe na vrednosta bili prirodnite proizvodi.

Eki - to pretstavuva dolgnavest {tit, vo forma na kvadrat ili triagolnik, na voinite od sredniot vek. Tie, na nadvore{nata strana sodr`ele simboli i amblemi nare~eni "prepoznavawe na eki - te". Gospodarite vrz nivnite moneti go stavale grbot od nivniot {tit (eki). Taka, imeto eki stanuva ime na monetite. Vo sredniot vek sekoj grad koristel sopstveni moneti. Toa go komplikuvalo `ivotot na trgovcite koi minuvale niz razni gradovi. Tie postojano morale da baraat "menuva~" koj go nao|ale na samiot pazar. Sekoj menuva~ imal tabli~ka na koja se nao|ala vaga i vre}i napolneti so pari {to gi izdavale razni gradovi. Vo Italija ovaa tabli~ka se narekuvala "banka" i ottamu poteknuva zborot banka. Zna~i, "menuva~ite" bile prvite bankari.

MONETITE VO MAKEDONIJA

Parite kako plate`no sredstvo mo{ne brzo se pojavile vo zaednicite naseleni vo zadninata na Trako - makedonskiot breg, okolu bogatite Pangajski Planini i na sever. Kovaweto moneti na ovie podra~ja verojatno bilo predizvikano od golemoto bogatstvo na srebro, kako i od nametnatata potreba za pla}awe danok na Persija, vo periodot od 514 i 479 godina pred Hrista. Karakteristi~no za ovie plemenski kovawa e toa {to, najverojatno, poa|aj}i od nivnata potreba za polesna trgovija i komunicirawe, tie zaedno izgradile sli~en pari~en sistem, koj bil vo upotreba kaj plemenskite zaednici kako {to se Lajatite, Deronite, Zaelaite, Tintenite, Letaite, Oreskite, Bizaltite, Endoncite. Od ovoj period e posvedo~eno i kovaweto moneti od gradot Lete (530 - 480), Ajga (pred 480), Neapol (530 - 350), Eion (500 - 435), Sermila (okolu 500) i Terone (6 vek do 420) i dr. Koga Aleksandar I do{ol na vlast po~nal da kova svoi moneti i bil prviot makedonski vladetel koj koval sopstveni moneti. Filip II svoite zlatni moneti po~nal da gi kova vo vtorata polovina na svoeto vladeewe, poto~no vo 345 godina pred Hrista. Toj za svoite zlatni moneti - stateri go koristel anti~kiot pari~en sistem, so te`ina od 8, 64 grama. Srebrenite moneti, tetradrahmi, Filip po~nal da gi kova vo 359 godina, a bronzenite verojatno bile kovani vo dvete monetarnici - Pela i Amfipolis. Filipovite zlatni, srebreni i bronzeni moneti prodol`uvaat da se kovaat s# do doa|aweto na vlast na Demetrij I vo 294 god. pred Hrista. Aleksandar III, sinot na Filip II, po~nal da kova svoi moneti. Vo 217 godina pred Hrista vo optek vleguva srebrenata moneta denar (denarius, a spored nego i imeto na dene{nata makedonska valuta).

INDUSTRISKA REVOLUCIJA

Me|u brojnite neredi koi sledea po industriskata revolucuija vo Anglija i politi~kite revolucii vo Francija i Amerika, treba da se izdvoi celosnata transformacija na monetata. Vo 1785 god. Thomas Djeferson mu predlo`il na Kongresot decimalna moneta bazirana vrz dolarot i vedna{ po inaguracijata na noviot sistem vo 1792 godina, dolarot stanal para od 100 centi. Vo 1794 godina, Francuskata republika ja ukinala funtata i ja zamenila so frankot, monetarna edinica ~ija vrednost se izrazuva vo stapki zlato i srebro i mo`e da se podeli na desetinki i stotinki. Vo Latinskiot monetaren sojuz vlegle: Belgija, [vajcarija, Italija, Francija, Grcija i [panija i utvrdile zaedni~ki monetaren sistem. Vo 1873 godina vo Germanija bil nalo`en edinstveniot (uniformen) sistem koj kako osnova ja imal markata od 100 feninzi. Holandija go usvoila decimalniot sistem. So Prvata svetska vojna zlatoto iz~eznalo od optek. Po vojnata pogolem del od zemjite ja smenile nivnata srebrena moneta, a za proizvodstvo na pari so sredna vrednost bil izbran nikelot.

EVRO

Od prvi maj 1998 god. po~na odreduvaweto na zemjite koi }e bidat del od Ekonomskiot monetaren sojuz i koi }e treba da zadovolat ~etiri kriteriumi na konvergentnost: mala inflacija, javni finansii koi mo`at da se kontroliraat vo odredeno vreme, stabilnost na kursnite stapki i dolgoro~na stabilnost na kamatnite stapki. Takvi zemji se: Germanija, Francija, Avstrija, Belgija, [panija, Finska, Irska, Italija, Luksemburg, Holandija i Portugalija. Vo sredinata na 2002 godina monetite kone~no }e bidat zameneti so evroto. Negovoto voveduvawe zna~i deka vo optek }e se pu{tat novi banknoti i novi moneti. ]e ima sedum novi banknoti i osum novi moneti. Banknotite }e imaat vrednost od 5, 10, 20, 50, 100 i 200 evra. Zadnata strana na banknotite }e bide identi~na za site zemji u~esni~ki, dodeka na prednata strana sekoja zemja }e ima mo`nost da si stavi svoj znak. Isto taka, }e ima moneti od 1 i 2 evra od 1, 2, 5, 10, 20 i 50 stotinki.