KITEVSKI: Ova pra{awe treba da im go postavite na onie {to napi{aa ili ka`aa mnogu lagi, insinuacii i kleveti vo vrska so ova izdanie. Koja e pri~inata najdobro znaat tie, no poznato e deka na makedonskiot narod i na makedonskite interesi najgolema {teta im imaat napraveno kodo{ite, falsifikatorite i karieristite. Za `al i vo ova na{e vreme nekoi li~nosti ne gi smenija starite tabieti, pa od s# pravat problemi {to potoa gi preto~uvaat vo li~na korist. Eden poet i publicist, so ime i prezime Jovan Pavlovski, gazda na edna izdava~ka ku}a i dva vesnika, pobrza da napravi afera i ja reklamira{e vo mediumite za da mu se prodavaat vesnicite, no pred toa istite tekstovi u{te nekolkupati gi objavi vo dnevniot i nedelniot pe~at, za honorari, se razbira. A seto toa go pokriva so nekakov patriotizam, so golema zagri`enost za idninata na Makedonija. I eden na{ poznat nau~nik na edna bo`em nezavisna televizija, o~igledno nervozen, tvrde{e deka objavuvaweto na ovaa kniga e del od nekoj pogolem antimakedonski zagovor. Pritoa toj ne negira{e deka fototipno izdanie na zbornikot na Miladinovci be{e potrebno, no posebno naglasi deka koga toj bi go pravel, poinaku bi go napravil. I vo drugi vesnici i po nekolkupati bea napi{ani niza dezinformacii po ovoj povod. Jasno e deka vakvata vreva {to se krena po objavuvaweto na ova izdanie e od razni pri~ini, najpove}e li~ni, no o~igledno prizemni, primitivni, a nikako dobronamerni i argumentirani. Kako da saka{e nekoj i Miladinovci da gi istisne od makedonskiot duhoven prostor i da n# osiroma{i za edno golemo bogatstvo {to tie ni go ostavija vo nasledstvo.

KITEVSKI: Dosega nie imame fototipni izdanija na nekolku zna~ajni knigi od na{ata literaturna istorija, dve na Misirkovata "Za makedonckite raboti" (1903), na "Beli Mugri" od Ko~o Racin (1939), na dvete Racinovi pesnarki so ist naslov "Makedonski narodno-osloboditelni pesni" (1943) itn. Zo{to dosega nemame fototipno izdanie na zbornikot na bra}ata Miladinovci podobro e da gi pra{ate onie {to mo`ea toa da go napravat, no ne go napravija. Mo`ebi nekoj smeta deka s# u{te ne e momentot i deka ako se objavi vakvo izdanie }e se vidi deka ima naslov "B5lgarski narodni p'sni", a toa vo svesta na na{iot ~ovek mo`e da sozdade pogre{na pretstava za na{eto minato i za na{ite zaslu`ni predci. Kako da e na{iot narod nepismen, ili ne daj Bo`e maloumen, pa ne znae pod kakvi uslovi se odvival negoviot nacionalen razvitok, kako se javuvala i niz kakvi premre`iwa minuvala makedonskata nacionalna svest do nejzinata celosna afirmacija.

KITEVSKI: Vo izminative nekolku meseci otkako be{e objaveno ova izdanie se napi{aa i se ka`aa mnogu gluposti. Za `al nekoi lu|e za nego pi{uvaa ili zboruvaa bez da go vidat. I taka se ka`a deka e objaveno na bugarski jazik, so bugarski bukvi, deka vo predgovorot ne se spomenuva makedonskoto ime, deka ne e objasneto kako zbornikot go dobil naslovot itn. Zbornikot na bra}ata Miladinovci, objaven vo Zagreb vo 1861 godina so naslov "B5lgarski narodni p'sni" sodr`i ne{to pove}e od 660 narodni pesni, pove}e detski igri, svadbeni obi~ai od Struga i Kuku{, godi{ni obi~ai, isto taka od Struga i Kuku{, veruvawa, igri, predanija, poslovici, gatanki i drugi materijali. Osven sedumdesetinata bugarski pesni {to Konstantin gi pozajmil od V. ^olakov, site drugi materijali se makedonski, na makedonski jazik {to e mnogu blizok do sovremeniot makedonski literaturen jazik. Ovie narodni umotvorbi se objaveni na dijalekti, spored mestata kade {to se zapi{uvani: od Struga, Prilep, Kuku{, Strumica, Kostur, Ohrid i drugi mesta na etni~ka Makedonija. Ako ova fototipno izdanie e objaveno vo Makedonija, ako gi preobjavuva vo izvorna forma makedonskite narodni umotvorbi bele`eni od bra}ata Miladinovci, ako ima predgovor so naslov "Nenadminata riznica na makedonskoto narodno tvore{tvo" vo koj se istaknuva makedonskata dimanzija na zbornikot, ne gledam kakvo mo`e da bide ova izdanie osven makedonsko. Inaku jas predlagam da objavite nekolku narodni umotvorbi od zbornikot, pa ~itatelite samite neka vidat za ~ie narodno tvore{tvo stanuva zbor.

MS: Zo{to zbornikot na Miladinovci e nasloven "B5lgarski narodni p'sni" i na koj jazik i so koe pismo se napi{ani pesnite vo nego. Ve napa|aat deka vo Va{iot predgovor kon fototipnoto izdanie ne ste zele predvid odredeni soznanija na Dimitar Mitrev i Haralampie Polenakovi} vo vrska so imeto i vo vrska so "bugar{tinata" na zbornikot. Kolku ima osnova vo vakvite obvinuvawa i napadi?

KITEVSKI: Zbornikot na bra}ata Miladinovci e objaven kon polovinata na minatiot vek koga Makedonija se nao|a{e vo ramkite na Otomanskata Imperija, koga vo Makedonija rabotea tu|ite propagandi, koga Makedonija nema{e svoj administrativen i kulturen centar, pa skoro site narodni umotvorbi se objaveni vo tu|i centri poradi {to nosat i tu|o nacionalno obele`je. Be{e toa vreme koga makedonskoto ime s# u{te ne be{e afirmirano, a na na{a teritorija se prekr{uvaa dr`avno-pravnite tradicii na dr`avite na sosednite narodi vo ~ij sostav Makedonija povremeno vleguvala vo izminatite vekovi. Vo makedonskata istoriska nauka e objasneto zo{to pove}emina makedonski intelektualci od ovoj period, ottrgnuvaj}i se od grcizmot se svrtele kon slovenstvoto, a bidej}i toa ozna~uvalo po{irok poim, go prifatile bugarskoto ime, koe{to me|utoa ne zna~i nacionalna ili narodnosna pripadnost, tuku samo edna tradicija od minatoto. Vo takvi uslovi pogolem broj makedonski narodni umotvorbi go nosat bugarskoto ime, izvesen broj i srpskoto, nekoi zbirki se bez nacionalno ime vo naslovite, a samo "Makedonska pesnarka" na \.Pulevski i "Makedonsko-slavÔanskiŸ sQbornikQ" na P. D. Draganov go nosat makedonskoto ime vo naslovite. Vo takvi uslovi ne e ~udno {to i zbornikot na Miladinovci go nosi bugarskoto ime vo naslovot. Drugo e pra{aweto {to nekoi umni glavi, kako {to velite, denes tvrdat deka Miladinovci bile prinudeni ili uceneti na zbornikot da mu go dadat takviot naslov. Za takvi tvrdewa ednostavno vo naukata nema argumenti. Dimitar Mitrev za ova pi{uva: "Dali se pribegnalo do naslovot poradi faktot {to vo toa vreme najpoznati balkanski slovenski narodi se: Srbite i Bugarite; dali poradi faktot {to pak vo toa vreme Makedoncite i Bugarite vodat op{ta borba protiv fanariotite, t.e. poradi sozdadenite vo taa borba neizbe`ni srodnosti; dali poradi vnu{enie na [trosmaer, koj bi sakal zbornikot so takviot naslov - da ima po{iroko ju`noslovensko zna~ewe, ne mo`e so sigurnost da se tvrdi. Postoi logika vo tie pretpostavki, no ne postojat podatoci {to da gi potvrdat kako opredelena dadenost". D. Mitrev po ova pra{awe u{te pi{uva: "Da se pravat pretpostavki kako bi se vikal zbornikot, koga vo nego ne bi bile dopolnitelno vklu~enite pesni od ^olakov, e izli{no; toa bi n# odvelo vo hipotezi {to ne bi utvrdile ni{to sigurno". Za ova Haralampie Polenakovi} go pi{uva slednovo: "...pa sugestijata pesnite da se nare~at bugarski najverojatno e dojdena od kancelarijata na [trosmaer, mo`ebi i od samiot [trosmaer, pri {to e vodeno smetka deka del od Makedonija vo IX vek i podocna povremeno potpa|al pod bugarskata dr`ava". Zna~i H. Polenakovi} iska`uva pretpostavki koi{to ne mo`at da se zemat za argumenti. I akad. Bla`e Ristovski neodamna vo edno intervju vo vesnikot "Ve~er" po ova pra{awe se iska`a na sledniov na~in: "No, voop{to ne zna~i deka samo [trosmaer e vinovnikot za takvoto imenuvawe, kako {to prozvu~uva od nekoi pi{uvawa. I bez ^olakovite dodadeni bugarski pesni Miladinov mo`el zbornikot da go naslovi taka". Zna~i, samo pretpostavki, a nikade argumenti za nekakva prinuda ili ucena kon Miladinovci na zbornikot da mu stavat takvo ime.

[to se odnesuva, pak, do bukvite so koi e objaven zbornikot, vo naukata sekade se spomenuvaat slovenski bukvi. Ima zapis na [trosmaer koj Konstantina Miladinov go sovetuval zbornikot da go prepi{e od gr~ki so slovenski bukvi. Samo kaj nas vo ovie reagirawa se spomenuvaat bugarski bukvi, iako duri i vo bugarskata nauka vakov termin ne se koristi.

KITEVSKI: Bra}ata Miladinovci bile Makedonci od Struga, rabotele vo Makedonija, so narodnite pesni {to gi objavile na makedonskiot narod mu ostavile vo nasledstvo ogromno duhovno bogatstvo. Dimitrija e centralna figura vo Makedonija kon polovinata na minatiot vek. Toj odr`uva vrski so site pozna~ajni li~nosti vo Makedonija, kako so Makedoncite taka i so strancite {to prestojuvale na na{ teren, a Konstantin i so ubavite pesni na makedonski jazik e osnovopolo`nik na makedonskata poezija.

Ne slu~ajno bra}ata Miladinovci se nare~eni novi apostoli za makedonskiot narod. Od Savle stana Pavle, veli Kuzman [apkarev za Dimitrija. Be{e se vozrodilo u nego edno rodoqubie {to do fanatizam dopira{e.

Godinava koga go praznuvame golemiot jubilej 2000 godini Hristijanstvo se potsetuvame deka vo tie dale~ni apostolski vremiwa kako {to velime, na ovie prostori hristijanstvoto go propovedal svetiot apostol Pavle, pravej}i prerodba kaj naselenieto, svrtuvaj}i go od paganstvo kon hristijanstvo. Vo prvata polovina na minatiot vek noviot apostol Dimitrija otkako samiot se prerodil propovedal svrtuvawe od elinizmot kon slovenstvoto, kon narodnite tradicii i kon sopstvenite koreni. Svetiot apostol Pavle propovedal osloboduvawe na svetot od duhovnite okovi na grevot poradi {to bil okovan vo sinxiri i od Kesarija ispraten na sud vo Rim. Noviot apostol Dimitrija isto taka propovedal osloboduvawe od ropstvo poradi {to isto taka bil okovan vo sinxiri i od Struga preku Bitola bil ispraten na sud vo Carigrad. No tie go poseaja semeto od koe nie deneska gi `neeme plodovite, da se poslu`ime so zborovite na samiot Dimitrija. Za ona {to sme hristijani mu dol`ime blagodarnost na svetiot apostol Pavle, za ona {to sme Makedonci blagodarni sme im na bra}ata Miladinovci i na ovoj zbornik so narodni umotvorbi.