Stevo Popovski, `ivot niz sliki

PEJZA@ITE OD MAKEDONIJA VO "LUVR"

Pi{uva: Jasminka MARKOVSKA

  • Negovite sliki se vlezeni vo re~nicite za slikarstvoto na Germanija i Anglija, izlo`eni vo muzeite na Francija, Polska, [panija, Anglija i SAD
  • Smetam deka za Makedonija e va`no da se slikaat ambienti od na{ata zemja. Toa ne zna~i da ne se bide vo trend so sovremenite slikarski pravci i tehniki, tuku generaciite koi doa|aat ubavo e da gi znaat i da mo`at da gi vidat tie stari gradbi, kameni ku}i, ubava nosija ({to so tek na vremeto s# pove}e is~eznuvaat) za da ne mislat deka s# bilo asfalt. Na Zapad i niz sliki treba da mu se poka`uva na{eto kulturno i istorisko bogatstvo koe e ogromno

Stevo Popovski se ima {koluvano vo U~itelskata {kola, na Pedago{kata akademija, posetuval nastava kaj prof. Koxoman, a potoa se prefrlil kaj Vasil Iqoski na Katedrata za makedonska kni`evnost.

Bev eden od najmladite u~iteli vo zemjava, vo 1949 godina. Toa e vreme koga vo Makedonija nema{e u~ili{ta i koga go {irevme jazikot, veli gospodinot Stevo.

Popovski po~nuva da raboti vo "Na{a kniga", vo Oddelenieto za detska literatura, a potoa }e go otvori Prvoto zdru`enie na manekeni na Makedonija. Ova Zdru`enie gi ima organizirano prvite kursevi vo Skopje i Ohrid, no i kursevi vo Pula, a potoa i vo Zagreb.

Se stremevme da napravime edna akcija, Makedonija vo svetskata moda, so anga`irawe na modnite kreatori od makedonskite firmi. No, bidej}i ne naidovme na razbirawe od dr`avata, od kompetentnoto ministerstvo, namesto modna manifestacija vo Pariz, moravme da se zadovolime so u~estvo na Svetskiot saem vo Belgard. Na toj Saem "Teteks" gi sobra najzna~ajnite nagradi i pokraj golemata konkurencija.

Potoa Zdru`enieto na manekeni zaminuva za Slovenija kade {to Makedonija }e bide pretstavena niz multimedijalen proekt.

MODA

Na modnata revija, osven ubavite devojki od Makedonija koi gi nosea modelite od poznatite makedonski firmi {to bea kreacija na makedonski kreatori, se slu{a{e i makedonskata pesna, po koja sme navistina prepoznatlivi, veli g. Popovski.

Otkako dobiva stipendija, Stevo Popovski }e se najde vo centarot na svetskata moda, vo Pariz, od kade treba da izvestuva i pi{uva za ovaa umetnost. No, vo Pariz, vo Jugoslovenskata redakcija (kade }e raboti) negovite interesirawa se pro{iruvaat. Toj, zaedno so drugite kolegi vo Redakcijata, pravi najrazli~ni reporta`i i gi ispra}a vo tatkovinata, se interesira za muzikata, kni`evnosta i za slikarstvoto. ]e se zapoznae so golem broj imiwa koi ne{to zna~at, kako Beko, Aznavur itn. Jugoslovenskata redakcija organizirala i izlo`bi za novinarite na koi Popovski prvpat }e se pretstavi so svoi sliki (otprvin so apstrakcii). Podocna, toj }e se prefrli na naivnoto slikarstvo slikaj}i pejza`i od rodniot kraj.

Prvi sliki kako "naivec" mi bea ~etirite sliki {to bea prikaz na ~etirite godi{ni vremiwa, so pejza`i od Skopsko, makedonska ku}a, dvor vo koj igraat deca oble~eni vo narodna nosija.

Nekoi od slikite gi slika i prodava na Mon Martr, a pove}eto gi izlo`uva vo muzeite niz Pariz.

SLIKARSTVO

Se slu~i moite sliki da gi vidi i bendisa edna devojka od ^ikago ~ij tatko, koj se vika{e Tuke, ima{e svoja galerija, ka`uva Stevo Popovski za toa kako pejza`ite od Makedonija zaminale za Amerika. Od ^ikago, slikite bea prefrleni vo Va{ington.

Stevo Popovski }e ima izlo`bi vo Anglija, vo London (prosledena so reporta`a za deloto na ovoj makedonski slikar), za podocna povtorno da se najde vo Pariz, otkako }e se zapoznae so svojot izdava~ M. Vruni koj vo toa vreme imal privaten muzej za naivno slikarstvo nadvor od Pariz, vo blizina na Versaj.

Toa e period koga Pariz nema{e vakov muzej, pa otkako mu ja ka`av na mojot izdava~ idejata za otvorawe na muzej za naivno slikarstvo i vo gradot, idejata mu ja predlo`ivme i na gradona~alnikot na Pariz. Od nego i bevme primeni. Toga{ gradona~alnik na Pariz be{e g. @ak [irak komu mu podariv edna moja slika, a toj kupi u{te edna, bidej}i mnogu mu se dopadnaa. Na posetata prisustvuvaa i g. Alen @upe koj potoa stana premier na Vladata na Francija i minister za kultura. Idejata da se otvori vakov muzej im se dopadna, a istiot be{e otvoren ne{to podocna vo "Sen Pjer", pod crkvata "Sakre Ker". Imam sliki na koi{to go slikav Pariz, no onoj stariot Pariz, bez avtomobili. Toa se sliki na koi sekoga{ naslikuvav po nekoe obele`je od Makedonija (na primer, devojka ili mom~e vo makedonska narodna nosija kako stoi pred "Mulen ru`").

Izlo`bite na Popovski ne "zaprea" vo Pariz, tie }e se "preselat" vo Polska (pod organizacija na Ministerstvoto za kultura na ovaa zemja), pa vo [panija, za povtorno delata na ovoj makedonski majstor da "zavr{at" vo Pariz, vo golemiot "Luvr".

Dosega nemam izlo`uvano vo Makedonija, od najrazli~ni pri~ini, veli Popovski. Smetam deka za Makedonija e va`no da se slikaat ambienti od na{ata zemja. Toa ne zna~i da ne se bide vo trend so sovremenite slikarski pravci i tehniki, tuku generaciite koi doa|aat ubavo e da gi znaat i da mo`at da gi vidat tie stari gradbi, kameni ku}i, ubava nosija ({to so tek na vremeto s# pove}e is~eznuvaat) za da ne mislat deka s# bilo asfalt. Na Zapad i niz sliki treba da mu se poka`uva na{eto kulturno i istorisko bogatstvo koe e ogromno.