Makedonski disidenti KONSTANDIN DINEVSKI - DINKATA Stefan Donevski - Majka, Ohrid
P red edna godina Evropskata zaednica pobara spisok od petnaesetina makedonski disidenti od Vladata na Makedonija. Dosega na{ata Vlada mol~i i Evropa }e pomisli deka nie ne sme imale borci za demokratija, odnosno ovaa dr`ava sme ja dobile na podarok, bez nikakva borba,bez nikakva aktivnost, ili pak ovaa dr`ava e kominterska tvorba. Demokratijata vo Makedonija ne po~nuva so Qub~e. U{te pred da se rodi Qub~e mnogu Makedonci ja po~nale borbata za slobodna, demokratska Makedonija. Eden od najistaknatite e sekako Konstandin Dinevski -Dinkata. Ona {to be{e Dragan Bogdanovski za dijasporata, toa be{e Dinkata vo Makedonija.VO SAMICA Roden e vo selo Balinci, Valandovsko vo 1927 godina. Zavr{uva voena akademija vo Saraevo i brzo stanuva major vo avijacijata. Kako makedonski nacionalist nema {ansi vo Jugoslovenskata armija i nabrzo e suspendiran i osuden na dve godini zatvor vo 1957/58 godina. Vo 1973 godina povtorno e osuden na {est godini zatvor, zatoa {to {irel letoci, pamfleti, povici i geografski karti, za obedineta Makedonija. Vo 1980 godina povtorno e zatvoren dve godini zaradi {ireweto na vesnikot "Makedonska nacija" i poradi zalagaweto za samostojna, slobodna Makedonija. Vo Idrizovo e naj~esto vo samica, zaedno so Dane Popovski od Carev Dvor i Spase Frangov, sega milioner vo Nov Zeland. Makedonskata UDBA se obiduva{e na sekoj na~in da go uni{ti negoviot revolucioneren duh, no vo toa nema{e nikakov uspeh. Ne se pla{e{e od ni{to, be{e sekoga{ vo akcija. Vo po~etokot na osumdesettite godini se javuva pismeno vo restoranot "Novo Skopje" vo zapaden Berlin, za da bara poddr{ka za negovata borba i se `ali od makedonskata policija deka postojano e prosleduvan i pod kontrola i ~esto vleguvawe na policijata vo negoviot stan, koga e toj na pat. Pismata ni gi ispra}a od Slovenija, za da ne padnat vo race na makedonskata policija. Vo Makedonija e totalno blokiran i zatoa odr`uva kontakti so dijasporata i bara istomislenici. PRITISOCI So golema radost go do~ekuva izleguvaweto na Dragan Bogdanovski od zatvor vo 1988 godina i dvajcata zdru`eni prezemaat golema politi~ka aktivnost. Istata godina formira asocijacija "Makedonski spas" i saka da osnova partija. Dragan e na mislewe deka s# u{te ne e vreme za partija, bidej}i vladee{e ednoumieto. Istata godina jas uspeav da formiram ekolo{ko zdru`enie, kako prethodnica na Partijata na zelenite, koe podocna se nare~e "Opstanok". Pod pritisokot na policijata Dragan ja napu{ta Makedonija, a Dinkata ~uvstvuvaj}i go krajot na komunizmot, ostanuva vo Makedonija i preku svojata firma pe~ati znamiwa, grbovi, amblemi i makedonski kalendari koi gi prodava niz Makedonija. Vo predve~erjeto na pluralizmot toj ja zaslu`uva svojata aktivnost preku sozdavaweto na prvata slobodna politi~ka partija MAAK. Slobodno mo`e da se re~e deka toj e osnova~ i kum na partijata MAAK. Za `al umira vo fevruari 1990 godina ne do~ekuvaj}i go osnova~koto sobranie na VMRO-DPMNE, bidej}i toga{ nema{e da se karame so Dragana vo Berlin koj }e bide pretsedatel na partijata. Site }e bevme ednoglasni za Dinkata i Partijata }e dobie{e svoja nacionalna boja i nacionalen karakter i nema{e da dopu{time da ja vodi edno dvaeseti~etirigodi{no dete. |
|