Novi istoriski pogledi (7)

REKA BEZ VRA]AWE

Pi{uva: d-r Blagoj STOI^OVSKI

  • Od prezentiranite podatoci mo`e da se zabele`i deka se iselile re~isi najnaprednite selani so svoite semejstva, koi ja pomagale vlasta vo Republikata
  • Vo tekot na narodnoosloboditelnata vojna i revolucija, makedonskiot narod od vardarskiot del na Makedonija, zaedno so preostanatite jugoslovenski narodi, ja izvojuva svojata sloboda. Toga{ be{e vospostavena Narodna Republika Makedonija, so glaven grad Skopje, vo ramkite na jugoslovenskata federacija

Kako {to mo`e da se zabelele`i od prethodnite tabeli {to bea prezentirani za selata Carevo Selo, Vir~e i Istevnik, od Pijane~ko, poradi stravot za nivnata ponatamo{na egzistencija po povtornoto vospostavuvawe na turskata vlast, se iselile kako poedinci, taka i celi semejstva. Od prezentiranite podatoci mo`e da se zabele`i deka se iselile re~isi najnaprednite selani so svoite semejstva, koi ja pomagale vlasta vo Republikata. Nekoi od niv se nao|ale vo rakovodnite organi, a nekoi vo jatacite sozdadeni kako pomo{ni organi so cel da se vr{i kontrola vrz celata teritorija, na koja pijan~ani bile mnogu gordi.

Jatacite vo pogolemiot del od selata vo Pijane~ko bile dobro organizirani, so svoi ~lenovi i rakovoditeli, so cel da se gri`at za bezbednosta na selata i na regionot kade {to bila postavena makedonska vlast, kako i za nabavka na oru`je, hrana za ~etnicite i za celokupnoto naselenie.

Me|utoa, nivniot prestoj vo ]ustendil i ]ustendilsko, kako i na mnogu drugi mesta vo Bugarija, bil isklu~itelno te`ok. Vo tu|ina tie se ~uvstvuvale kako izgubeni, te{ko doa|ale do rabota, dobivaweto pokriv nad glava bilo vistinska retkost. Vo mestata kade {to na{le pristan, tie bile tretirani kako gra|ani od vtor red, rabotej}i po ku}ite i imotite na pobogatite vo potraga po nasu{nata korka leb. Zatoa nivnite misli i pogledi postojano bile svrteni kon svoite rodni ogni{ta, `iveej}i vo nade` za skore{no vra}awe. No, taa `elba im se ispolnila na mal broj begalci. I pokraj makite i teglilata {to gi imale makedonskite begalci od Pijanec, tie se organizirale vo kulturno- prosvetni bratstva za da gi za~uvaat svoite obi~ai, pesni i igri, spomenot za nivnata porobena tatkovina, koja za niv stanala reka bez vra}awe.

Faktot {to najnaprednite gra|ani go napu{tile Pijanec za vreme na ovaa begalska kriza rezultiral so stagnacija vo toj region vo otvoraweto na u~ili{ta i bogoslu`ba na svoj jazik, zabavuvaj}i ja politi~kata i kulturnata prerodba.

Vo tabelite se prezentirani podatoci za u{te 12 pijane~ki sela, kako i za Dragobra{ta, selo {to mu pripa|a na Vini~kiot region.

 

4. Grad

 

Angel Mihov

kr~mar

1

1

1

1

 

Atanas Stanoev

kova~

4

3

5

4

 

Georgi Hristov Cekov

rabotnik

1

2

2

2

 

Georgi Pop-Angelov [umenov

?

2

4

3

4

 

Georgi Petrev uhlo

gradinar

1

3

1

4

 

Dimitar Krstev

samarxija

2

4

2

5

 

Ivan Petrev Puhlo

ak~ija

1

1

3

1

 

Ivan Krstev

?

1

1

2

2

 

Damjan Micov

?

2

2

2

3

 

Ivan Stanoe [okorov

rabotnik

4

2

4

3

 

Laze Micev

rabotnik

1

1

2

1

 

Stojmen Pop-Ivanov [antaloto

{iva~

2

4

3

4

VKUPNO

22

28

30

34

56

64

120

 

5. Dram~e

1

Arso Man~ov

kasap

2

2

3

2

2

Baba Ilinka Zlatkova

doma}inka

1

1

1

1

3

Go{e Stajkov

kr~mar

1

1

2

2

4

Ivan~o Mir~ov

rabotnik

3

2

3

2

5

Mano Nikol~ov

bakal

2

1

2

1

6

Stojan Man~ov

kasap

1

2

1

2

VKUPNO

10

10

12

10

20

22

42

 

6. Razlovci

1

Kote Pop-Stojanov

trgovec

1

-

1

-

2

Arso Mitrev

rabotnik

1

2

1

2

3

Ivan Georgiev

kiraxija

1

2

1

2

4

Leso Georgiev

kova~

1

1

1

4

5

Tase Janev

kiraxija

2

1

2

2

6

Tase Iliev

rabotnik

1

1

2

2

 

VKUPNO

7

7

8

12

14

20

34

 

7. Trabotivi{te

1

Atanas Zahov

?

1

1

2

1

2

Georgi Iv. Mirewaiov

?

2

3

4

3

3

Ivan Iliev Sudijata

trgovec-ajdutin

2

1

2

3

 

VKUPNO

5

5

8

7

10

15

25

 

8. Dolni Crkvinec

1

Mito Bumbaro

?

2

3

2

4

2

Cone Ivanov

ko`ar

4

3

4

3

 

VKUPNO

6

6

6

7

12

13

25

 

9. Dulica

1

Atanas Krstov Duli~ki

?

4

2

4

3

2

Marija Stoilova

doma}nka

3

1

3

2

 

VKUPNO

7

3

7

5

10

12

22

 

10. Stamer

1

Gavril Mal~ov

rabotnik

2

2

2

2

2

Niko Mal~ov

rabotnik

1

2

2

3

 

VKUPNO

3

4

4

5

7

9

16

 

11. O~ipala

1

Koce Stoilov

~evlar

1

1

1

1

VKUPNO

2

2

4

12. Mo{tica

1

Stojmen Iliev

arabaxija

2

1

3

1

VKUPNO

3

4

12

13. Dragobra{ta

1

Mito Dimitriev

`andar

1

1

2

1

VKUPNO

2

3

5

 

14. Kosevica

1

Despod Cvetkov

kr~mar

2

1

3

2

VKUPNO

3

5

8

 

15. Vetren

1

Ivan~o Pop-Simeonov

~evlar

2

2

3

2

VKUPNO

4

5

9

 

16. Kamenica

1

Dimitar Ta~ov

nalbat

3

2

5

2

VKUPNO

5

7

12

 

 

VKUPNO ZA 16 SELA

VKUPNO

ma`i

`eni

ma`i

`eni

252

244

334

325

496

659

1155

Ili vkupno 147 semejstva so 496 ~lena za vreme na 1878/1879 godina i 659 za vreme na 1885 godina.

Pijanec, po kratkata dvomese~na sloboda, na 12 april 1878 godina povtorno padnal pod turska vlast {to prodol`ila s# do po~etokot na balkanskite vojni 1912/13 godina i delbite na Makedonija. Najprvo potpadnal pod bugarska vlast vo vtorata polovina na mesec juli 1913 godina, a podocna so Bukure{kiot miroven dogovor od 1913 godina Pijanec, zaedno so ostanatiot del na Vardarska Makedonija, bil priklu~en kon toga{noto Srpsko kralstvo. Vo tekot na oktomvri 1915 godina (za vreme na Prvata svetska vojna) toj bil povtorno prezemen od bugarskata vojska i ostanuva vo ramkite na Bugarija s# do 1918 godina, koga vo soglasnost so Nojskiot dogovor od 1919 godina regionot bil vklu~en vo ramkite na Srpskoto kralstvo. Za vreme na Vtorata svetska vojna vo 1939/45 godina koga srpskata dr`ava be{e napadnata i okupirana od Germanija, Bugarija, so pomo{ na germanskata komanda, uspeala povtorno da vospostavi svoja vlast vo vardarskiot del na Makedonija. Vo tekot na narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata makedonskiot narod od vardarskiot del na Makedonija, zaedno so ostanatite jugoslovenski narodi, ja izvojuva svojata sloboda. Toga{ be{e vospostavena Narodna Republika Makedonija, so glaven grad Skopje, vo ramkite na Federacijata. Vo taa Makedonska republika be{e vklu~en i regionot na "Pijanec", raspolo`en po sredniot tek na rekata Bregalnica, a toga{noto Carevo Selo, vo 1950 godina be{e preimenuvano vo Del~evo, vo ~est na legendarniot makedonski revolucioner Goce Del~ev

Panorama na Del~evo

(Kraj)