Godi{nina vo anti~kiot makedonski grad "Stobi"

2323 GODINI OD SMRTTA NA ALEKSANDAR

Podgotvila: Mileva LAZOVA

  • Bog sakal da bideme lulka na civilizacijata, centar na svetskata pismenost, slovo na kulturata, prestolnina na golemata Imperija Makedonija od Egejskoto More do Indija, lulka na hristijanstvoto, majka na pravoslavieto, tatkovina na svetite bra}a Kiril i Metodij Solunski
  • I otkoga go izgradivme svetot, davaj}i carstva i kralstva, narodi i dr`avi, opismenuvaj}i gi i blagoslovuvaj}i gi tie {to otposle stanaa lu|e, posledni na Balkanot vozobnovuvaj}i ja makedonskata dr`avnost, redno e denes da ja obnovime i na{ata Makedonija, polni so hrabrost i verba vo pobeda i uspeh
  • Re~ za `ivotot i deloto na makedonskiot velikan, Aleksandar Makedonski, odr`aa potpretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres za Makedonija, g. Vele Aleksoski i potpretsedatel na zdru`enieto "Anti~ki Makedonci" od Bogdanci, g-din Vasil Iqov

Vo organizacija na Op{tinskiot odbor na zdru`enieto "Anti~ki Makedonci", a pod pokrovitelstvo na Svetskiot makedonski kongres, na 19 juni godinava vo anti~kiot makedonski grad Stobi be{e odbele`ana 2323 godi{ninata od smrtta na najgolemiot makedonski imperator Aleksandar Makedonski.

Vo prisustvo na okolu stotina Makedonci, ~estvuvaweto na ovoj jubilej se odr`a vo Golemiot amfiteatar na Stobi. ^estvuvaweto go otvori pretsedatelot na Op{tinskiot odbor na zdru`enieto "Anti~ki Makedonci" i pretsedatel na Svetskiot makedonski kongres za Makedonija, g-din Vele Aleksoski. Be{e pozdraveno prisustvoto i na golemiot makedonski hirurg, d-r @an Mitrev, a ~estvuvaweto go proglasi za otvoreno pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres, g. Todor Petrov.

MAKEDONSKA DREVNOST

Na 10 sproti 11 juni 323 godina pred Hristos, vo Vavilon, umre velikiot makedonski imperator, Aleksandar Makedonski, sin na Filip Vtori Makedonski i na Olimpija, u~enik na Aristotel, istakna gospodinot Petrov. So svoite pohodi, na koi negovata vojska za osum i pol godini pomina 18.000 kilometri, sozdade Imperija kakva {to ne postoela vo prostranstvo nitu pred nego, nitu po nego. Roden vo makedonskiot dreven grad Postol, na 22 juli 356 godina pred Hristos, so negovite 33 godini `ivot, ostavi dlaboki tragi vo istorijata na ~ovekovata civilizacija. I kako {to makedonskite jaguli po mresteweto vo Sargaskoto More se vra}aat vo nivniot Ohrid, vo Makedonija, vodeni od prirodniot instinkt i genetskiot kod, taka i nie denes se sobravme vo drevniot makedonski grad Stobi, se}avaj}i se na Aleksandar Makedonski, da se vratime vo na{ata drevnost. Zatoa {to vo na{iot arhetip iljadnici godini se vcrtani ovie pateki na na{eto minato, sega{nost i idnina. Zatoa {to Makedonija e na{ata sudbina. Bog sakal da bideme od Makedonija, Bog sakal da bideme Makedonci. Bog sakal da bideme lulka na civilizacijata, centar na svetskata pismenost, slovo na kulturata, prestolnina na golemata Imperija Makedonija od Egejskoto More do Indija, lulka na hristijanstvoto, majka na pravoslavieto, tatkovina na svetite bra}a Kiril i Metodij Solunski, sedi{te na drevniot Ohrid so slavnata Ohridska arhiepiskopija i patrijar{ija ~ija{to dijaceza bila na jug do Olimp, na istok do Crnoto More, na sever do Dunav, a na zapad do severna Italija, sedi{te na Prviot svetiklimentov univerzitet vo Evropa.

Vo svoeto izlagawe, gospodinot Petrov dodade:

- I zatoa, treba da bideme gordi Makedonci, nezavisno od na{eto socijalno poteklo, op{testvena polo`ba, partiska pripadnost, versko uveruvawe i dr`avjanstvo koe go poseduvame. Zatoa {to, pak, vo kolektivnata memorija na genetskiot kod na ~ovekovata civilizacija e zapi{ana Makedonija kako prapo~etok i sudbina na ~ovekot i planetata zemja. I otkoga go izgradivme svetot, davaj}i carstva i kralstva, narodi i dr`avi, opismenuvaj}i gi i blagoslovuvaj}i gi tie {to otposle stanaa lu|e, posledni na Balkanot vozobnovuvaj}i ja makedonskata dr`avnost, redno e denes da ja obnovime i na{ata Makedonija, polni so hrabrost i verba vo pobeda i uspeh. Oti, samo toa }e n# napravi centar na Balkanot i lider vo Jugoisto~na Evropa, }e go vrati duhot na Makedonija.

Taka trebalo da bide! 2323 godini ne se mala istorija, dodade pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres. A, se samo del od Makedonija. Od smrtta na makedonskiot imperator, najslavniot vojskovodec vo istorijata na ~ovekovata civilizacija, koj go oblagorodi svetot, a na ~ovekot mu vsadi duh na makedonskata kultura! I, nie denes, ~ekorej}i po plo{tadite i mozaicite na Stobi, ritualno, gi prozivame duhovite na makedonskite carevi i kralevi, za da ja blagoslovat Makedonija. Neka im e ve~na slava na Aleksandar Makedonski, na site makedonski carevi i kralevi, na site makedonski carici i kralici.

DRUGI MANIFESTACII

Vo prodol`enie re~ za `ivotot i deloto na makedonskiot velikan, Aleksandar Makedonski, odr`aa potpretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres za Makedonija, g. Vele Aleksoski i potpretsedatel na zdru`enieto "Anti~ki Makedonci" od Bogdanci, g-din Vasil Iqov. Profesor Angelina Markus i prof.d-r Ta{ko Bel~ev, isto taka, zboruvaa za Anti~ka Makedonija i za deloto na Aleksandar Makedonski.

Monolog od "Gemixiite" izvede Done Donev, a recitacija za Makedonija Simeon Ivanov - Kango.

U~esnicite go posetija pokrieniot del na lokalitetot i makedonskata bazilika kade {to zapalija sve}i za duhovden.

Pokraj ~estvuvaweto po povod godi{ninata od smrtta na Aleksandar Makedonski, vo tekot na letoto }e bidat organizirani i mnogu drugi manifestacii. Taka, na 22 i 23 juli vo Domot na kulturata "Grigor Prli~ev" vo Ohrid so po~etok vo 11 ~asot, }e se odr`i Vtoroto Generalno Sobranie na Svetskiot makedonski mladinski kongres. Na 12 juli na plo{tadot vo Vinica so po~etok vo 10 ~asot }e bide organizirana manifestacijata "Makteon 2000". Na vtori avgust vo manastirot "Uspenie na Presveta Bogorodica" vo bitolskoto selo Trnovo so po~etok vo 10 ~asot }e se odr`i Mileniumski svetski makedonski Sobor. Na 5 avgust vo hotelot "Aleksandar Palas" vo Skopje so po~etok vo 10 ~asot e zaka`ano Desettoto jubilejno Generalno sobranie na Svetskiot makedonski kongres. Na {esti avgust vo Soborniot Hram "Sveti Kliment Ohridski" vo Skopje so po~etok vo 9 ~asot }e se odr`i panihida za site zaginati, ubieni i upokoeni za Makedonija od kade {to tradicionalno }e se poseti grobot na makedonskiot revolucioner Goce Del~ev so polagawe na sve`o cve}e. Na 6 avgust vo hotel "Aleksandar Palas" vo Skopje so po~etok vo 19 ~asot }e se odr`i Sve~ena akademija i ve~era so kulturno-umetni~ka programa, posveteni na 10 godi{ninata od vozobnovuvaweto na Svetskiot makedonski kongres na 16 juni 1990 godina vo makedonskiot grad Gevgelija i 101 godini od negovoto formirawe na 12 januari 1899 godina vo {vajcarskiot grad @eneva.



So svoite pohodi, na koi negovata vojska za osum i pol godini pomina 18.000 kilometri, sozdade Imperija kakva {to ne postoela vo prostranstvo nitu pred nego, nitu po nego. Roden vo makedonskiot dreven grad Postol, na 22 juli 356 godina pred Hristos, so negovite 33 godini `ivot, ostavi dlaboki tragi vo istorijata na ~ovekovata civilizacija. I kako {to makedonskite jaguli po mresteweto vo Sargaskoto More se vra}aat vo nivniot Ohrid, vo Makedonija, vodeni od prirodniot instinkt i genetskiot kod, taka i nie denes se sobravme vo drevniot makedonski grad Stobi, se}avaj}i se na Aleksandar Makedonski, da se vratime vo na{ata drevnost.


Taka trebalo da bide! 2323 godini ne se mala istorija. A, se samo del od Makedonija. Od smrtta na makedonskiot imperator, najslavniot vojskovodec vo istorijata na ~ovekovata civilizacija, koj go oblagorodi svetot, a na ~ovekot mu vsadi duh na makedonskata kultura! I, nie denes, ~ekorej}i po plo{tadite i mozaicite na Stobi, ritualno, gi prozivame duhovite na makedonskite carevi i kralevi, za da ja blagoslovat Makedonija. Neka im e ve~na slava na Aleksandar Makedonski, na site makedonski carevi i kralevi, na site makedonski carici i kralici.