OMO "ILINDEN" - PIRIN ]E GO DOBIE SLU^AJOT VO STRAZBUR

SOFIJA - G-din Grozev, Bugarskiot helsin{ki komitet zastanuva celosno zad Makedoncite vo Bugarija, iako oficijalnata politika ne gi priznava kako nacionalno malcinstvo i voop{to kako posebna nacionalnost. Koi se principite {to go opredeluvaat va{iot poinakov stav od prisutnoto mislewe vo re~isi celokupnata bugarska javnost?

Na{ata principielna politika kon Makedoncite od edna strana e motivirana od me|unarodnite standardi. Pripadnosta na edna ili druga etni~ka grupa vo golem stepen e li~en izbor i ne mo`e da se opredeli prinudno, administrativno, so dekret. Drugata pri~ina poradi koja{to aktivno zastanuvame zad bugarskite gra|ani so makedonsko etni~ko samosoznanie le`i vo faktot {to vospostavuvaweto na edna kultura na pogolema tolerantnost kon razli~nite ubeduvawa, razbirawe na drugite i nivnata posobenost, vo celina }e ja podobri demokratskata kultura vo celina vo dr`avata. Na krajot od krai{tata, tolerantnosta ne e apstraktna kategorija, taa e tolerantnost kon konkretni lu|e i toa {to bugarskoto op{testvo ne mo`e da poka`e tolerantnost kon edna grupa na lu|e, poradi sopstvenite istoriski i ideolo{ki razbirawa e problem na nivoto na tolerantnosta vo Bugarija kako celina.

Osnovnite argumenti se zasnovuvaat na toa deka celata aktivnost na partijata treba da se gledada vrz prizmata na osnovnite dokumenti-programata i ustavot, a i nejzinata politika za vreme na op{tinskite izbori vo koi taa u~estvuva{e. Vo nitu eden od tie dokumenti, nitu pak aktivnostite na partijata nemaat osnova da se prifati tvrdeweto deka taa ima separatisti~ka politika, deka taa propagira ekstremisti~ki i radikalni idei. Standardite za pravata na ~ovekot vo demokratska Evropa govorat deka ne mo`at da bidat zabranuvani organizacii ~ija{to dejnost ne e naso~ena protiv osnovnite demokratski principi na rako-vodewe, zemawe na re{enija vo soglasnost so aktuelnite zakoni i demokratski principi. Dejnosta na OMO "Ilinden" - PIRIN e mnogu jasna i taa celosno e vo soglasnost so demokratskite principi vo bugarskata dr`ava i nejzinata zabrana e nedopustliva.

Spored mene, re{enieto }e bide deka zabranata na OMO "Ilinden"-PIRIN odUstavniot sud na Bugarija e naru{uvawe na ~len 11 od Evropskata konvencija {to gi garantira pravata na slobodno zdru`uvawe. Za `al, re{enieto ne mo`eme da go o~ekuvame porano od 4-5 godini. Takva e procedurata i taa ne mo`e da se menuva.

Od gledna to~ka na organizacijata kako grupa koja ja ostvaruva neophodnosta od komunikacija me|u ~lenovite, taa zabrana ne e protiv tie da mo`at da se sobiraat, da kontaktiraat me|u sebe, da gi razmenuvaat svoite pogledi, da gi ka`uvaatjavno. Zabranata na politi~kata partija ne e pre~ka za toa. Zabranata se odnesuva na u~estvoto vo politi~ki izbori. Za `al, toa ne e ne{to {to mo`eme da go nadmineme, do kone~noto re{enie na Evropskiot sud za pravata na ~ovekot.

Toa e pra{awe na procedura Ednata teza e deka toa trebalo da se napravi slu`beno, a drugata deka toa treba da se napravi po barawe na Obvinitelstvoto. Koja e poto~na od dvete tezi ne znam, no toa ne{to neizbe`no }e se slu~i. Ustavot e vrhoven normativen akt, taka {to nema mo`nost da se nudat kakvi i da se argumenti za toa deka zabranata bi bila naru{uvawe na ne{to. Krajniot rezultat - bri{ewe od registerot na politi~kite partii vo Sofiskiot gradski sud, e neizbe`en. Jas ne mislam deka ima nekakov plan ili nekoe scenario vo vrska so toa. Mislam deka vo pra{awe e standardno birokratsko zadocnuvawe.

Vo odnos na site balkanski dr`avi vo krajna smetka e dobro za demokratskite standardi i tolerantnosta kon razli~nite lu|e. Tie ne treba da gledaat {to }e ka`e Evropa, za{to toa zapo~nuva po malku da nalikuva na toa deka golemiot pretpostaven }e ni se naluti. Nie treba da razbereme deka za nas, za na{ite dr`avi, e dobro da ima demokrati~nost i tolerantnost vo upravuvaweto, za{to toga{ i nie }e `iveeme podobro. Op{testvata vo koi }e `iveeme }e se posredeni i posigurni za site nas. Na krajot od krai{tata, pravata na ~ovekot ne se stap so koj treba da n# tepa Zapad, tie se principi na rakovodewe i vo krajna smetka vodat do edno podobro op{testveno organizirawe. Zabranata na malcinski grupi ne e presedan samo vo Bugarija. Toa ne vlijae dobro vrz demokratijata vo dr`avata kako celina.