Taka, denes imame situacija koga vo centarot na makedonskata politika stanuva navistina tesno, bidej}i vo nego se turkaat Liberalnata partija, Liberalno-demokratskata partija, Ligata za demokratija, SDSM, Demokratskiot sojuz, a sega vidovme deka tamu se gleda i novata VMRO.

Makedonskoto glasa~ko telo koe s# u{te ne e podlo`enao na precizna artikulacija na politi~kite pripadnosti na poedine~nite glasa~i koi gi menuvaat boite preku no} za da go kaznat politi~kiot subjekt na kogo do v~era mu veruvale sto otsto, so nastapuvaweto na pluralizmot be{e bombardirano so navodnata potreba za izgradba na multinacionalna, multikulturna i multikonfesionalna dr`ava od strana na Kiro Gligorov i SDSM, navodno za da se odbegne "nacionalisti~koto ludilo" {to se pretvori vo me|unacionalna vojna vo ostatocite na biv{a Jugoslavija. Istovremeno, Republika Makedonija be{e opkolena so dr`avi koi{to otvoreno rabotea na ostvaruvawe na golemodr`avnite koncepti ili barem `estoko se borea za svoite nacionalni i dr`avni interesi - Grcija, Bugarija, Albanija...

Tie ostanaa po~ituvani i doblesni dr`avi, vo mnogu n# nadminaa vo ekonomskite sostojbi, a nie ostanavme bez imeto, znameto i so oskvernaven Ustav.

Vtorata zabluda koja denovive be{e demistificirana tokmu od amerikanskiot ambasador vo Republika Makedonija - Majk Ajnik be{e prisutnata i nametnata teza od strana na SDSM deka vo na{ata dr`ava ne mo`e da se formira Vlada koja }e ima poddr{ka od me|unarodnata zaednica dokolku vo nea nema pretstavnici od albanskite politi~ki partii. Ne stanuva zbor za formula, tuku za formirawe vlada vrz ~ista etni~ka (makedonska) osnova i vrz osnova na rezultatite na demokratski i fer-izbori i prosta primena na matematikata (mnozinstvo pratenici vo Parlamentot) ne e neophodna potreba dokolku takvata formirana Vlada ne prezeme poradikalni merki kon pripadnicite na nekoi od malcinstvata vo dr`ava ili za drugi nedemokratski merki koga opravdano }e bide osudena - be{e objasnuvaweto na amerikanskiot diplomatski pretstavnik. Zna~i, makedonskata Vlada bi mo`ela hipoteti~ki da bide sostavena od SDSM, DA, DS, DPMNE i VMRO na primer i bez prisustvo na DPA i PDP, no so odbegnuvawe na me|uetni~ki konflikti, koi tokmu se forsiraat od strana na albanskiot politi~ki faktor nezavisno dali stanuva zbor za Kosovo, Makedonija ili ^amerija (Grcija)!

Po izvesno vreme koga vrz Balkanot bea vturnati anatemite na Zapad deka se raboti za leglo na rigidniot nacionalizam, {ovinizam i me|uetni~ka omraza i me|usebni vojni, makedonskite politi~ki partii vedna{ zapo~naa da begaat od desnicata, iako taa vladee so pove}e evropski dr`avi kako na primer: porano vo Germanija, a sega vo Italija, Francija, a osobeno desni~arski nastroena Vlada vo momentov vladee vo Avstrija. Duri bea organizirani i TV-tribini na koi nekoga{nata vladeja~ka partija vo Makedonija - SDSM i nejzini ideolozi se obiduvaa i patriotizmot da go podvedat pod mra~nite kategorii na netolerancijata kon pripadnicite na drugite nacii, davaj}i mu negativni karakteristiki, s# so cel taa Partija da se odr`i na vlast.

Otkako "pragmatizmot" na Qup~o Georgievski ja odvede partijata VMRO-DPMNE vo vodite na "gra|anskite" partii (a nie bi rekle vo pregratkite na van~omihajlovizmot i bugaromanstvoto), taa preku no} zapo~na da raboti na sozdavawe koalicija so najnacionalnata partija na albanskoto malcinstvo predvodena od Arben Xaferi i Menduh Ta~i, pa formiraa i koaliciona Vlada po izborite vo 1998 godina, pa pobedi Boris Trajkovski na pretsedatelskite izbori vo 1999 godina, no zatoa sega taa bara da se plati danok, {to vo krajna mera }e go plati ne VMRO-DPMNE, tuku celiot makedonski narod! Stanuvame li site zalo`nici na edna "gra|anska" politika na VMRO-DPMNE, koja vo {ah-partijata so DPA kako `rtva go stavi makedonskiot narod!?

Detskite bolesti od koi stradaa re~isi site novoformirani partii koi se pojavija ili zgasnaa po nastapuvaweto na pluralizmot, po desetgodi{noto iskustvo bi trebalo da bidat odamna prele`ani, no izgleda deka toa ne e slu~aj ni so novoformiranite partii.

Taka, vo svojata prva reakcija po povod napadite vrz grani~nite patroli na ARM kaj karaulata kaj Blace, novata VMRO eksplicitno go poddr`uva pretsedatelot na Republikata i prezemenite merki na makedonsko-kosovskata granica, iako samiot Boris Trajkovski izjavuva{e deka toj nemal nikakvi informacii za toa, pa potoa organizira{e sredbi so partiskite lideri, pa duri i posebna sednica na Sovetot za bezbednost na Republika Makedonija, na koja stanalo zbor za "redovna rabota". O~igledno deka i novata Partija e zafatena od sindromot na pomala vrednost, pa taka najavuvaj}i mu "odzemawe na vojskata" na Qub~o Georgievski, od druga strana & se dodvoruva na amerikanskata administracija koja odamna povtoruva deka ne poddr`uva politi~ki li~nosti, tuku demokratski izbrani vladi koi }e gi sprovedat neophodnite ekonomski i politi~ki reformi vo Makedonija.

Nesomneno e deka Medlin Olbrajt mu upati poddr{ka na Qub~o Georgievski vo vrska so po~etokot na reformite i za negovata poseta na Pri{tina, no sekako ne od aspekt na negova bezrezervna poddr{ka na s# {to pravi i ne pravi, a za {to }e treba da dade ot~et pred makedonskiot narod koj sepak e vo mnozinstvo vo Republika Makedonija. Kako i da e, taa e narekuvana kako multinacionalna ili tolerantna kon malcinstvata koi ja ucenuvaat aktuelnata vlast ili obilno gi koristat pridobivkite od u~estvoto vo nea vo sekoj pogled.

"Na izborite treba da se osvoi golem del od elektoratot {to misli so svoja glava", re~e Qubi{a Georgievski vo spomnatoto intervju za "Makedonsko sonce". A toj elektorat kaznuva za s#: za dvoli~nost, troli~nost, kako i za bezli~nost, za la`ni vetuvawa i za matni vizii {to bi mo`elo da gi snajde partiite koi tolku uporno se turkaat vo centarot na politi~kata scena. Fakt e deka stranskiot politi~ki faktor, pred s# , nastojuva da gi za{titi sopstvenite interesi vo Makedonija, bez ogled dali na nekogo mu se dopa|a toa ili ne. Me|utoa, respektivnosta na makedonskata dr`ava zavisi ne od verbalnite iskazi na liderite na koi ne im veruvaat nitu samite ~lenovi na partiite od takva centralna provinencija, a da ne zboruvame i za jadosaniot makedonski narod vrz ~ii glavi sekojdnevno visat novi i novi iznenaduvawa koi ne mu nosat ni{to dobro.

"Makedonskoto nacionalno bitie pobeduvalo mnogu pote{ki istoriski isku{enija od ovie operetni me|usebni blatewa (me|u partiite vo tekot na pretsedatelskite izbori '99 i po niv n.b.), koi{to se zakanuvaat kako mo`nost po siot svet da ispratime eden u`asen signal: deka ne sme Makedonci, tuku deka nacionalnata pripadnost ni treba samo da dojdeme ili opstaneme na vlast" - zaklu~uva vo svoeto intervju Qubi{a Georgievski, iako u~estvuval vo pi{uvaweto na politi~kata platforma na novata partija VMRO, a ne se pojavi na sednicata na Centralniot komitet na Sekretarijatot ili ne bil pokanet!