|
Deec od novata makedonska istorija DISIDENTOT DRAGAN Daniel Melvil
R elativno lesno e da se znae za kogo se zboruva koga }e se ka`e imeto i prezimeto na edno lice. Eden od elementite na natprevaruvaweto me|u lu|eto e ~ovek da si sozdade ime, t.e. koga negovoto ime }e se spomne, site znaat za kogo se zboruva, a toa e dokaz deka dadenoto lice uspealo da si sozdade ime. Koga se zboruva za Aristotel, za Filip, za Aleksandar, za Goce, za Dame, za Jane, za Metodij, site znaat za kogo se zboruva. Koga }e se re~e disidentot Dragan, isto taka se znae za kogo stanuva zbor - za Dragan Bogdanovski.Vo podale~na idnina, koga }e se pravi bilans za akcijata na lu|eto od kategorijata na Dragan, pove}e od sigurno e deka }e se do`iveat nekoi iznenaduvawa od edna strana za ~ovekot, od druga za patriotot Dragan. Dali nekoga{ nekoj }e napi{e iscrpen roman za negoviot `ivot i akcija? Nema somnenie deka takvata kniga }e bide interesna i }e se ~ita re~isi vo eden zdiv od po~etokot do krajot, oti `ivotot na Dragan e poln so interesni do`ivuvawa, so dinamika, so pi{uvawe za makedonskata nacija, ama i so nekoi akcii sosema konkretni, materijalni, pa i opasni. VO MEDIUMITE Aktivnosta na Dragan be{e takva {to gi zainteresira duri i nekoi zapadni pe~ateni mas-mediumi. Na primer, koga vo Francija be{e osuden na edna godina zatvor zaradi bo`emno ili vistinsko kradewe na jugoslovenski paso{i, najgolemiot komunisti~ki vesnik na taa zemja objavi karikatura od Dragan pri procesot. Se tvrdi i toa deka Dragan bil kidnapiran od ekipa na UDBA. Od svoja strana, eden od naj~itanite vesnici od frankofonskite intelekutalci, "L'Mond", za osuduvaweto na Dragan na trinaeset godini kazna javi deka spomnatiot bil uapsen od jugoslovenskata policija vo moment koga tajno, so la`en paso{, dopatuval vo Jugoslavija. Vakvite negovi patuvawa se imaa slu~eno i drug pat, na primer so la`en kanadski paso{. U{te koga se vrati od Brazil, poto~no od Meksiko vo Evropa, Dragan upotrebuva{e konspirativni metodi i vnimatelni merki, bidej}i stravuva{e za svojot `ivot. Vo 1999 godina se pojavi edna bro{ura za del od `ivotot na eden Makedonec koj izbegal vo SAD (avtor na knigata e gospo|a Nada Aleksoska, soprugata na porane{niot glaven i odgovoren urednik na "Makedonsko Sonce", gospodinot Vele Aleksoski). ^ovekot dozvolil da bide regrutiran so nade` deka preku taa linija }e mo`e da pridonese za Makedonija i za makedonskata nacija. No, ona {to zasega javnosta ne go znae e deka ima i drugi takvi Makedonki i Makedonci i me|u niv be{e vo izvesni period od svojot `ivot i Dragan. PREDAVSTVATA Faktot deka Dragan bil izma~uvan od svoite, za golema makedonska tragedija, ne e ni{to novo vo istorijata na makedonskata nacija kade se konstatira deka najmnogu zlo pravele Makedonci na Makedonci. Za takvite dolgata raka od VMRO be{e bezmislosna, no ne uspea da gi iskoreni. Pro~ueno e predavstvoto "od nepoznati pri~ini" na eden Makedonec zaradi {to turskata policija go uapsi celiot Komitet na VMRO od Solun i stotici drugi makedonski aktivisti i borci. VMRO toga{ stra{no gi kazni ~lenovite na familijata od predavnikot, ama posledicite od predavstvoto si ostanaa i na toj na~in golem broj bugaromani se infiltriraa vo vrvovite na VMRO, ta go predizvikaa slavnoto, no kobno za Organizacijata po svoite demoralizatorski i oslabuva~ki posledici, Ilindensko vostanie. Zasega, ona {to e mo`no da se znae ili da se objavuva od bilansot na Dragan, e negoviot vistinski golem patriotizam, {to ode{e ponekoga{ do opsesija. Eden od prvite vesnici, ako ne i prviot {to toj po~na da go publikuva na Zapad, e "Makedonska loza". So Dragana, drevnata makedonska loza ne zavr{i, ama fakt e deka toj pridonese taa loza da prodol`i da postoi, da raste, da se razviva. |
|