Po ednodeceniskata istorija na VMRO-DPMNE

RA^VASTA TRINAESKA

Pi{uva: Branko GEROSKI

  • VMRO-DPMNE potro{i dve godini vo jalovo taktizirawe, rasturawe pa sanirawe na koalicijata, vnatrepartiski bitki, obidi da se sovladaat otporite na administracijata vo klu~nite resori, zadocneti kadrovski promeni i, so eden zbor, mazohisti~ko zanimavawe so samata sebe
  • Vmrovcite ne nau~ija deka vo politikata ne e va`no kako e, tuku e va`no kako izgleda. A izgleda, mora da se priznae, o~ajno lo{o. Izgleda taka ~ovek da posaka vedna{ od pazuvi da ja izvadi ra~vastata trinaeska i da opne nekogo po timba, ako ve}e nema {to da se odvrti

Evocira spomeni eden aktuelen pratenik od VMRO-DPMNE: `alam, veli, za ona vreme koga demonstriravme pred Parlamentot, a v pazuvi krievme ra~vasti trinaeski, spremni, ako padne naredba, da gi odvrtime {rafovite na `eleznite ogradi, da jurneme i da go osvoime. ^ovekot e eden od onie ~esni i ve}e razo~arani vmrov-ci, eden od onie na koi im e jasno deka odata za "renesansnite reformi" koi za edna godina }e dale rezultati zvu~i fal{livo kako limen orkestar po do`d. I ne e sam. Armijata na tie {to sonuvaat ra~vasti trinaeski v pazuvi od den na den e s# pogolema, sega, koga e osvoeno s# {to treba da se osvoi, koga nivnata partija e taa {to se ograduva so `elezni i nekoi drugi ogradi.

Zo{to, po deset godini rabota "za Makedonija" (ovaa ne e ironija, tuku citat na nivniot slogan), partijata e na pat da ja izgubi vlasta do koja dojde po osum godini ~maewe vo opozicija i nosewe ra~vasti trinaeski v pazuvi?

Edna dobra i ~esna analiza na ednodeceniskata istorija na ovaa partija bezdrugo }e dade odgovor na toa pra{awe. VMRO-DPMNE se rodi kako partija na edno relativno malo jadro intelektualci {to sonuvaa za nezavisna Makedonija. Podocna, okolu toa jadro se oformi cvrsta partiska infrastruktura i stabilno glasa~ko telo. "Vojni~koto" organizirawe na partijata sozdade mo`nost za celosna kontrola na bazata i "pobuduvawe na sistemot" vo klu~nite predizborni periodi. No, toj tip na organizacija istovremeno sozdade preduslovi za ra|awe na vnatrepartiskiot avtoritarizam, pri {to site obidi za frakcionerstvo bea zadu{uvani, a nezadovolnite formiraa vmrovski klonovi (partii i partii~ki so imeto VMRO), ~esto potkrepuvani od tajnata policija. „Bazata" na taa partija, pak, se sostoe{e od edno {iroko narodno dvi`ewe na nezadovolnite, koe po svojata ideolo{ka su{tina otsekoga{ be{e pove}e socijalisti~ko odo{to "desno" ili „narodnodemokratsko" (od sociolo{ki aspekt, vistinska desnica odnosno partija na krupniot kapital vo toa vreme be{e tokmu SDSM).

KOALICIJATA GRE[KA

Taka komplicirano struktuirana, VMRO-DPMNE uspea da ja osvoi vlasta. Verojatno pogre{no procenuvaj}i deka narodnoto nezadovolstvo od vlasta na SDSM nema da bide dovolno za pad na socijaldemokratite na Crvenkovski i za osvojuvawe na vlasta, rakovodstvoto na VMRO-DPMNE vleze vo lavirintot na minhauzenovskite vetuvawa na alternativcite. Posledicite od taa krupna gre{ka }e se ~uvstvuvaag dolgo. Mnogumina smetaat deka be{e gre{ka i koalicijata so DPA na Arben Xaferi, no taa teza e pogre{na, bidej}i vo Makedonija e mo`en mir samo toga{ koga najmo}nite partii vo dvete najgolemi etni~ki zaednici, makedonskata i albanskata, }e bidat vo cvrsta koalicija.

Vtorata krupna gre{ka be{e odlo`uvaweto na krupnite reformski zafati. "Renesansni reformi" se sproveduvaat vo prvata godina od mandatot, a slednite tri se koristat da se do~ekaat pozitivnite rezultati i da se saniraat posledicite. Namesto toa, VMRO-DPMNE potro{i dve godini vo jalovo taktizirawe, rasturawe pa sanirawe na koalicijata, vnatrepartiski bitki, obidi da se sovladaat otporite na administracijata vo klu~nite resori, zadocneti kadrovski promeni i, so eden zbor, mazohisti~ko zanimavawe so samata sebe. Duri i da e to~no toa deka Vladata vo ovoj moment e srede "renesansni reformi", ne veruvam deka pozitivnite efekti }e stasaat pred istekot na mandatot, a u{te pomalku sum siguren deka ovaa vlast }e uspee da gi promovira kako sopstven uspeh.

STAKLENO YVONO

Tuka doa|ame do tretata, mo`ebi najgolema slabost na VMRO-DPMNE. Toa e nesposobnosta da se nau~i tehnologijata na vladeewe. Mo`ebi na nivo na bazi~nite performansi vladeeweto i ne e tolku lo{o kako {to izgleda na prv pogled. No, vmrovcite ne nau~ija deka vo politikata ne e va`no kako e, tuku e va`no kako izgleda. A izgleda, mora da se priznae, o~ajno lo{o. Izgleda taka ~ovek da posaka vedna{ od pazuvi da ja izvadi ra~vastata trinaeska i da opne nekogo po timba, ako ve}e nema {to da se odvrti. Nema takvi reformi {to mo`at da gi pokrijat dramati~nite skandali vo koi se vpletkaa vmrovcite. Nema takva me|unarodna poddr{ka {to mo`e da gi spasi ako se zatvorat vo stakleno yvono i ako ne vidat deka narodot e nezadovolen i lut.

Nakuso, po deset godini zanimavawe so politika, vreme e vmrovcite da sfatat deka ne e dovolno s# {to pravat da pravat za Makedonija. Prvo, za{to mnogu od niv pravat malku za Makedonija, a mnogu za sebe i za svoite vnuci. I vtoro, koga ne{to se pravi, treba da se znae kako. Ma~enik - za Makedonija, za reformite, za regionot, itn - mo`e da se bide vo opozicija. Koga se vladee (patem re~eno, sega se vladee ne vo renesansen, tuku vo rokoko stil), ne vredat ma~eni~kite pozi. Kaj narodot toa ne pali.

Naodite od ovaa skromna analiza imaat edna golema maana - tie va`at samo uslovno, a uslovot e Qub~o Georgievski navistina da saka da ostane na vlast. Ima umni lu|e {to mislat deka vmrovcite vsu{nost nemaat namera da bijat izgubena bitka, deka se pomirile so toa deka }e bidat porazeni vo dvata naredni izborni ciklusa i deka zatoa gi pakuvaat kuferite, pri {to, normalno, se trudat vo niv da sobere {to pove}e. Jas s# u{te se nadevam deka ne e taka. Dosta ni e od lu|e koi vladeat so spakuvani kuferi.

Sepak, za sekoj slu~aj, mu velam na onoj pratenik: ~uvaj ja ra~vastata trinaeska, bratko, mo`e da zatreba.

(Prezemeno od "Dnevnik")