Simon Kiskovski, makedonski biznismen vo Pariz

DA GO SPRE^IME ISELUVAWETO!

Pi{uva: @aklina MITEVSKA

  • Problemot ne e samo da se napravi obrt, tuku vo edna zemja da se sozdade nekakva trajna ekonomija kade lu|eto koi se vrabotuvaat }e bidat dolgoro~no osigurani i nema da begaat vo Avstralija, Kanada, Nov Zeland itn. Na takov na~in ja izgubivme Makedonija
  • Ako nekade sakam pove}e da investiram, toa }e bide Makedonija, a ne nekoja druga zemja, potencira Simon Kiskovski-sopstvenik na "Mak- sistem" od Pariz

Siroma{tijata, gladot i borbata za sopstvena egzi-stencija natera mnogu Makedonci, od razli~na vozrast i mesta, da ja napu{tat Makedonija i svojata egzistencija da ja baraat daleku od tatkovinata. Ovoj proces osobeno za`ivea so balkanskite vojni vo 1912 godina, a trae i den-denes. So samoto pristignuvawe vo pe~albarskata zemja za niv zapo~nuva eden nov i te`ok `ivot, poln so neprijatni slu~uvawa, navredi i eksploatacii. Sepak, najte{ka od s# bila nostalgijata po rodniot kraj.

So formiraweto na Ministerstvoto za iseleni{tvo (29 dekemvri 1998 godina), vrskite pome|u Makedonija i stranstvo se prodlabo~ija, zatoa {to na site Makedonci korenot im e ovde, vo Makedonija. Ovie Makedonci, po pove}egodi{na rabota vo stranstvo re{avaat preku svoite investicii da & pomognat na Makedonija.

RAZVOJ

Takov ~ovek e i gospodinot Simon Kiskovski po poteklo od Kru{evsko. Toj vo 1967 godina ja napu{ta Makedonija i zaminuva vo Pariz, kade {to raboti kako in`ener po informatika. Po dolgogodi{no iskustvo steknato vo firmata "Areno" i vo fabrikata "Tomson", toj go otvoril pretprijatieto "Mak-sistem". Toa se zanimava so razvoj na softverot, t.e. medicinskiot softver.

Centralnata ku}a na "Mak - sistem" se nao|a vo Pariz, ima nekolku filijali niz svetot: ^ikago, Frankfurt, Makedonija, a vo faza na otvorawe e i filijala vo Melburn.

Na{iot pazar vo Evropa e vo 11 dr`avi, potoa Avstralija, Nov Zeland, Ju`na Amerika, Kanada, nekolku zemji vo Afrika, Azija itn. Celta e preku razvoj na na{ite sistemi, ovoj uspeh da se postigne i vo Makedonija, veli Kiskovski.

So ovaa privatizacija mislevme deka polesno }e dojdeme do prostor za rabota vo Makedonija. Sepak, ne e taka. Tuka se napravile dosta "raspar~uvawa" na firmi i ne mo`e da se dojde do pogolemo vrabotuvawe i pogolemi rezultati. Vo kontakt sum so Agencijata za privatizacija i so premierot Georgievski. Toj ima golema ambicija Makedonija ekonomski pobrzo da se razvie, so posredstvo na onie koi mo`at da & pomognat. Sepak toj za kratko vreme ne mo`e da gi zadovoli site. Mislam deka }e uspeeme da napravime odredeni finansiski rezultati, dobro pretprijatie koe }e bide uspe{no ne samo vo Makedonija, tuku i vo svetot. Na{ata firma vo svetot pravi obrt od 80 - 100 milioni dolari. Toa voop{to ne e malku koga stanuva zbor za softverot kade {to se raboti so licenci. Problemot ne e samo da se napravi obrt, tuku vo edna zemja da se sozdade nekakva trajna ekonomija kade lu|eto koi se vrabotuvaat }e bidat dolgoro~no osigurani i nema da begaat vo Avstralija, Kanada, Nov Zeland itn. Na takov na~in ja izgubivme Makedonija, site ni izbegaa, za{to tuka ne mo`at da se razvivaat. Za razlika od drugite, Makedoncite koga odat vo stranstvo so sebe gi nosat soprugite i decata i retko koj od niv se vra}a vo Makedonija. Ako prodol`i ovoj trend, eden den Makedonija nema da postoi. Ne samo kako ekonomska dr`ava, tuku kako narod koj bil inicijator za da ja sozdade.

INVESTIRAWE

Na na{eto pra{awe {to misli za otpo~nuvawe na pregovorite za asocirawe vo EU, gospodinot Kiskovski veli: Jas mislam deka Makedonija mnogu malku rabote{e za da vleze vo Evropa. Sakale ili ne, nie morame da bideme vo Evropa, bidej}i ne mo`eme da `iveeme sami.

Kako grupacija koja vodi edno pretprijatie, "Mak - sistem" znae kako se vlo`uvaat investiciite i kade treba da se investira.

Ako sakam da investiram ne{to pove}e, toa }e bide Makedonija, a ne nekoja druga zemja. Ako sakame da go zabrzame ekonomskiot proces vo Makedonija, toga{ site makedonski biznismeni mora me|usebno da se organiziraat za da & pomognat, potencira Kiskovski.

A, za toa dali nekoga{ razmisluva da se vrati vo Makedonija, toj e kategori~en: Jas sum sekoj den vo Makedonija. Moeto semejstvo `ivee vo Pariz, minatata godina `ivee{e vo Amerika, t.e ^ikago, nekoj den }e dojde da `ivee i vo Makedonija.