OD VETENOTO "EL DORADO" SAMO SOCIJALNA BEDA

JANEV: Novinite {to gi nose{e politi~kiot pluralizam ne bea dovolno seriozno sfateni. Zatoa, neodgovorniot odnos na nekoi politi~ari sozdade ambient na dezorientacija kaj najgolem broj gra|ani na Republika Makedonija, koi namesto vo o~ekuvanoto i vetuvano "El Dorado" se najdoa vo ambisot nare~en socijalna beda. Ova go velam zatoa {to prakticiraweto na vlasta bez vizija za sistemot na novoto op{testveno ureduvawe i bez strategija za kontinuiran razvoj ne samo {to dovede do stagnacija na stopansko-ekonomskiot `ivot, tuku so obezvrednuvaweto na kapitalot i nefunkcionalnata i kontraproduktivna privatizacija predizvika tragi~no socijalno raslojuvawe. Vo edni takvi uslovi neminovni bea gra|anskite inicijativi za formirawe razni zdru`enija, pa i sindikati preku koi }e gi {titat sopstvenite interesi. Pravcite na dejstvuvawe na sindikatite sekoga{ i odnapred treba da se poznati, a toa e za{tita na socijalno-ekonomskite interesi na rabotnicite. Me|utoa, nesoglasuvawata i razlikite pome|u sindikatite naj~esto se vo metodite i na~inot na dejstvuvawe pri ostvaruvaweto ili za{titata na interesite na rabotnicite.

Pojavata na nezavisnite sindikati vo 1990 godina be{e ne samo sindikalen pluralizam, tuku pretstavuva{e i obid da se spre~at negativnite stopansko-ekonomski procesi i da se za{titat interesite na po{irokoto gra|anstvo na Makedonija, {to }e zna~e{e i pozitiven razvoen trend.

JANEV: Privatizacijata ili transformacijata na op{testveniot kapital vo privatna sopstvenost e slo`en i seriozen proces. Moe li~no mislewe e deka modelot i na~inot na privatizacijata kaj nas definitivno gi zatvorija mo`nostite za gradewe na nekakva nacionalna ekonomija i deka kone~no privatizacijata e daleku od pravi~na i u{te pomalku e vo funkcija na rabotnicite i gra|anite. Na mislewe sum deka pravi~nosta }e se obezbede{e preku takanare~eniot "vau~er sistem" i deka so nego gra|anite }e imaa pribli`no isti startni pozicii vo noviot op{testveno-ekonomski sistem. Ako ne ova, mo`e{e barem da se ponudat pove}e modeli na privatizacija na op{tonarodno referendumsko izjasnuvawe za da se ima {irok mandat od gra|anite pri sproveduvaweto na reformite, ili pak treba{e da se iznajdat re{enija za obezbeduvawe uslovi za povratni investicii vo stopanstvoto. Kaj nas nekoj namerno gi odlo`uva{e reformite za da go optovari stopanstvoto preku nesoodvetna bankarsko-kreditna politika, lo{ dano~en sistem, nelojalna konkurencija, demotivira~ka izvozna politika, lo{ ili nikakov sistem na za{tita na doma{noto proizvodstvo itn. Pove}e od sigurno e deka privatizacijata mo`e{e i treba{e da bide faktor koj }e ja povle~e razvojnata komponenta vo Makedonija, zatoa {to toa be{e potencijal te`ok okolu ~etiri milijardi dolari.

Vo razgovorite {to sum gi vodel vo vrska so ovaa problematika so prvite lu|e na prethodnata vlast, pa i so porane{niot pretsedatel, gospodin Kiro Gligorov, ~esto go postavuvav slednoto pra{awe: Ako imate samo edna ku}a i re{ite da ja prodadete, nema li so parite prvo da go re{ite stanbenoto pra{awe, da izgradite nova ku}a ili da kupite stan? Kakva cel bi imala proda`bata, ako gi zagubite parite i ostanete na ulica? Spored toa, ako se privatizira edno pretprijatie, so parite dobieni od nego treba da se obezbedi povratna investicija za da se izgradi barem polovina od nego. S# drugo bi bilo neproduktivno. Me|utoa, nekoj namerno gi vle~e{e reformite so godini za da se obezvredni kapitalot i da stane lesen za manipulacii, a pri toa da se izgubi i rabotni~kata `elba da se bori za nego. Vakviot model na privatizacija dovede do zatvorawe na golem broj pretprijatija i stvori armija od okolu 80.000 ste~ajci, no istovremeno toj be{e vo funkcija na poedinci i sozdade nekolku stotici faraoni. Ako privatizacijata zapo~ne{e i zavr{e{e za period ne podolg od dve godini i ako pritoa na prvo mesto se postave{e razvojnata komponenta i stopansko ekonomskite perspektivi na Makedonija, ubeden sum deka }e nemavme tolku depresivna sostojba i uslovna bezperspektivnost. Sepak, smetam deka i pokraj iscrpuva~ki dolgiot period na transformacija, na ovoj plan s# u{te mo`at da se postignat rezultati i da se popravi del od zagubenoto, bidejki del od potencijalot nare~en op{testven kapital mo`e da ja obezbedi potrebnata razvojna dinamika za da se trgne kon pozitiva.

JANEV: Na po~etokot rekov deka preminot od eden vo drug op{testven sistem e krajno slo`en i seriozen proces. Vo takvi uslovi obi~no stradaat gra|anite od odredeni socijalni kategorii, onie koi gi nema ili najmalku gi ima vo instituciite na op{testveniot sistem. Kaj nas toa bea i se zemjodelcite i rabotnicite. So ogled na toa deka i samiot poteknuvam od semejstvo so takva socijalna struktura, ne mo`ev da se soglasam so politikata koja vle~e{e dlaboko nazad. Od tie pri~ini kon krajot na 1990 godina be{e formiran Samostojniot sindikat na individualni zemjodelski proizvoditeli na Makedonija kako organizirana forma na dejstvuvawe na zemjodelcite i kako faktor na koj mora da se smeta pri koncipiraweto na agrarnata politika. Na{ite aktivnosti, gledano i od dene{na vremenska distanca, spored mene ne bea radikalni, tuku naprotiv tie bea konstruktivni i racionalni. [trajkovite ne bea na{ omilen metod, me|utoa otkako }e se iscrpea site mo`nosti po pat na razgovori da se obezbedat pozitivni re{enija za odredeni problemi, nie bevme prinudeni da go koristime {trajkot kako posledno oru`je. [to se odnesuva do pritisocite, niv gi imalo i }e gi ima i jas toa go sfa}am kako prirodna rabota. Konkretno so mene, vo periodite na podgotovki na {trajkovi, ~esto razgovarale visoki pretstavnici na MVR i na Slu`bata za dr`avna bezbednost, a tie razgovori bez isklu~ok imale prizvuk na zakani. Ne retko takvi razgovori imalo i so najvisokite vladini funkcioneri, no vo osnova tie ne vlijaele za promena na moite stavovi.

JANEV: Mitingot na gladnite se slu~i vo april 1995 godina. Nemu mu prethodea dobro organiziranite mitinzi vo Prilep, Bitola i Veles i spored koncepcijata na Izvr{niot odbor na Unijata na nezavisni i avtonomni sindikati treba{e da se odr`at u{te nekolku podgotvitelni mitinzi vo isto~niot del od dr`avava. Ovoj miting ima{e poddr{ka i od toga{nata opozicija. Se se}avam i na nekolku sostanoci so liderite na partiite od opozicijata koi treba{e da obezbedat prakti~na pomo{ vo izgotvuvaweto na plakati i letoci i obezbeduvaweto prevoz, no pritoa da ne baraat protivusluga, odnosno me{awe na sindikalnoto i politi~ko dejstvuvawe.

Barawata koi bea promovirani na mitingot vo Prilep bea dostaveni do Vladata. Tie vo osnova se odnesuvaa na ponuduvawe pove}e modeli na privatizacija na referendumsko izjasnuvawe, racionalizacija na dr`avnata administracija, besplatna standardna zdravstvena za{tita i besplatno {kolstvo, stimulativna agrarna politika, materijalna i socijalna sigurnost na ste~ajnite rabotnici do nivno povtorno vrabotuvawe itn. Rabotite i podgotovkite se odvivaa spored predvidenoto s# do intervjuto na g. Levterov na 17.4.1995 godina koga na iznenaduvawe na site go obznani terminot na odr`uvawe na mitingot na 27.4.1995 godina, termin koj ne bil utvrden od organ na Unijata i so koj uslovno se operiralo vo odredeni situacii. So ogled na toa deka nikoj ne rabotel vrz podgotovka na bazata za mitingot, naredniot den zaka`av iten sostanok na koj pokraj rakovodstvoto na Unijata prisustvuvaa i voda~ite na opozicionite partii. Na toj sostanok upativ pra{awe do site prisutni - Koj od Vas mo`e za sedum dena da podgotvi rodenden bez nedostatoci? Najgolem del od prisutnite se soglasija deka se izbrzalo so terminot. Vra}aweto nazad }e zna~e{e neserioznost od Unijata i se trgna kon obezbeduvawe uslovi za odr`uvawe na mitingot na najaveniot termin. Vo me|uvreme bea obezbedeni termini za razgovor, den pred mitingot, so g. Gligorov i so premierot Crvenkovski. I dodeka razgovorite bea vo tek, trojca od koordinacionoto telo koi ostanaa vo {tabot svikale pres-konferencija i izjavile deka bez razlika na rezultatite od razgovorite mitingot }e se odr`i. ^a{ata be{e prepolneta no}ta pred mitingot. Na posledniot TV-dnevnik istite tie lu|e dale izjava za navodno suspendirawe na barawata i deka na mitingot }e se bara ostavka na Vladata, samoraspu{tawe na Sobranieto na Republika Makedonija, formirawe ~inovni~ka vlada i predvremeni izbori. Ova ne samo {to n# natera da se ~uvstvuvame izmanipulirani, jas i pogolem broj od ~lenovite na Izvr{niot odbor na Unijata, tuku pretstavuva{e klasi~na manipulacija so lu|eto - u~esnici na mitingot. Odovde jas ve}e nemav jasna vizija za sodr`inata i celta na mitingot i moeto distancirawe be{e pove}e od opravdano.

JANEV: Da se zanimavate so politika, pogotovo vo uslovi i vremiwa vo koi se nao|a Makedonija, e dosta odgovorna i te{ka rabota. Te`inata i odgovornosta se gubat zatoa {to vo Makedonija skoro sekoj se zanimava so politika, taka {to politi~ki debati mo`ete da slu{nete na ulica, vo kafeana, na semejni veselbi, na rabota i kade li u{te ne. Problemot vo osnova le`i vo samite nas, odnosno vo op{testveniot sistem. Lu|eto preku, okolu i so politikata profitiraa, napreduvaa, se vrabotuvaa, se zapi{uvaa na fakulteti, dobivaa sigurni biznisi, gradea piramidi i sozdavaa aristokratija. Toga{ koga lugeto od politikata }e bidat preokupirani so razmisli kako da se sozdadat stabilni ekonomski, stopanski, socijalni i razvojni pozicii, toga{ koga lu|eto }e se zanimavaat so politika za svoeto znaewe i umeewe da go stavat vo funkcija na narodot i dr`avata, toga{ }e dojdeme do prvi~nata konstatacija vo mojot odgovor.

[to se odnesuva do demokratijata, nea ja ima s# pomalku, a toa e rezultat ne samo na agresivnata politika, tuku i na procesite koi postapno i so godini nanazad go zasegaat gra|anskiot dignitet i ja razgraduvaat ~ovekovata vrednost. Demokratijata vo Makedonija se ~uvstvuva{e do krajot na 1992 godina. Ottoga{ navamu ja ima s# pomalku, mo`ebi zatoa {to nemame sistem na vrednosti.

JANEV: S# u{te se zanimavam so problemite na zemjodelcite i rabotnicite preku aktivnostite vo SSIZP na Makedonija, ~ij pretsedatel sum, i preku aktivnostite vo Asocijacijata na Sindikati na Makedonija, kade sum pretsedatel na Izvr{niot odbor. Vo taa nasoka ostvarivme pove}e sredbi i razgovori so nekoi resorni ministri i se nadevam deka naskoro }e imame mo`nost da gi sublimirame rezultatite od najnovite aktivnosti i kontakti. Prihodite za egzistencija na moeto semejstvo gi ostvaruvam isklu~ivo od zemjodelstvo - imam okolu tri hektari sopstveno zemji{te. Nevraboteni so visoko obrazovanie sme i jas i mojata sopruga. Mo`ebi i toa bilo del od strategijata za pritisok. Vo slobodno vreme, iako go imam s# pomalku, ~itam knigi, spisanija ili se zanimavam so slikarstvo.

Na po~etokot rekov deka preminot od eden vo drug op{testven sistem e krajno slo`en i seriozen proces. Vo takvi uslovi obi~no stradaat gra|anite od odredeni socijalni kategorii, onie koi gi nema ili najmalku gi ima vo instituciite na op{testveniot sistem. Kaj nas toa bea i se zemjodelcite i rabotnicite. So ogled na toa deka i samiot poteknuvam od semejstvo so takva socijalna struktura, ne mo`ev da se soglasam so politikata koja vle~e{e dlaboko nazad. Od tie pri~ini kon krajot na 1990 godina be{e formiran Samostojniot sindikat na individualni zemjodelski proizvoditeli na Makedonija kako organizirana forma na dejstvuvawe na zemjodelcite i kako faktor na koj mora da se smeta pri koncipiraweto na agrarnata politika.

Ako privatizacijata zapo~ne{e i zavr{e{e za period ne podolg od dve godini i ako pritoa na prvo mesto se postave{e razvojnata komponenta i stopansko ekonomskite perspektivi na Makedonija, ubeden sum deka }e nemavme tolku depresivna sostojba i uslovna bezperspektivnost. Sepak, smetam deka i pokraj iscrpuva~ki dolgiot period na transformacija, na ovoj plan s# u{te mo`at da se postignat rezultati i da se popravi del od zagubenoto, bidejki del od potencijalot nare~en op{testven kapital mo`e da ja obezbedi potrebnata razvojna dinamika za da se trgne kon pozitiva.