MAKEDONIJA ZA^ETOK NA SVETSKATA TEATARSKA MAGIJA

Ovoj pat, povod za razgovorot so umetni~kiot direktor, Tihomir Stojanovski, be{e vtoroto gostuvawe na "Skrb i uteha" vo Pustec i vo Kor~a (tamu za prvpat prestojuvaa vo 1994 godina). Ovaa godina teatarska trupa na "Skrb i uteha" pred na{ite vo Albanija odigra dve pretstavi {to bea odli~no prifateni od publikata. Dosega, osven gostuvaweto na "Skrb i uteha", Makedoncite od Albanija ne bile poseteni od nitu edna druga kulturna institucija. Ponekoga{ doa|ale sve{tenici od Makedonija, no lu|eto velat deka im doa|ale i gr~ki sve{tenici, a gostuval i bugarskiot ambasador komu Makedoncite, na sred selo, mu peele makedonski pesni.

Druga institucija {to kako "Skrb i uteha" se zanimava so makedonskiot identitet, nema, veli Tihomir Stojanovski. Sekoja zemja si ja brani svojata nacionalna kultura, a kaj nas instituciite imaat ambicija da gostuvaat na nekoj festival na Zapad. Na Evropa, pak, ni{to ne & zna~i dali nekoja makedonska trupa }e gostuva na nekoj tretostepen festival vo nekoe predgradie. Zemjite od Zapad se interesiraat i si go {titat svojot jazik i svojata nacionalna kultura, a nie i koga gostuvame se prezentirame so multietni~ki proekti, za da ja pretstavime na{ata "me{anost", makedonsko - albanska, albansko - makedonska. Na{iot teatar, so toa {to ja dopre to~kata na Vojdan ^ernodrinski od 1895 godina (vremeto koga Vojdanoviot teatar po~nal da dava pretstavi na makedonski jazik), se razlikuva od preostanatite teatri i institucii vo dr`avava. So toa "Skrb i uteha" se vrati dlaboko vo antikata, pa poslednite temi {to gi igravme se od po~etokot voop{to na svetskiot teatar (a po~etokot na svetskiot teatar e vo makedonskiot), bidej}i teatarot e kult kon makedonskata doktrina. Ete zatoa, pretstavite {to gi igrame, sli~no kako i pretstavite na ^ernodrinski, predizvikuvaat solzi, emocii, ednostavno gi branuvaat du{ite na publikata i vo niv ostavaat dlaboki tragi, a na teatarot ne samo {to mu davaat magiski ritual i smisla, tuku i op{testvena poraka.

Vo 1994 godina teatarot "Skrb i uteha" za prvpat be{e pokanet da gostuva vo Albanija od Zdru`enieto za za{tita na pravata na Makedoncite i od gimnazijata vo Pustec.

Minaa {est godini za da mo`e povtorno da se vratime tamu, na taa makedonska to~ka kade {to postojat Makedonci, koi se odvoeni od maticata i nikoj ne odi "duhovno" da gi poseti. Ovojpat bevme pokaneti od Zdru`enieto za za{tita na pravata na Makedoncite i od gimnazijata vo Pustec. Makedoncite vo Albanija se zaboraveni i od dr`avava i od instituciite. No, godine{niov prestoj na "Skrb i uteha" me|u na{ite vo Albanija kompletno be{e finansiran od Ministerstvo za kultura, veli Stoajnovski.

Kako pomo{ na Makedoncite od Albanija im bea odneseni ~etirite pe~ateni izdanija na "Skrb i uteha", a pomo{ so knigi odnesoa i fondaciite "Blagovestie" i "Civil". Golemo iznenaduvawe be{e faktot deka vo Albanija postoi glad za knigi na makedonski jazik i ona {to im go odnesovme bukvalno be{e razgrabano, a pogolem del od skromnata kulturna pomo{ & be{e ostavena na gimnazijata vo Pustec. Poentata za postoewe na edna kulturna institucija, spored mene, veli Stojanovski, e taa da gi posetuva mestata kade {to `iveat Makedonci nadvor od Makedonija. Ako ne se gostuva tamu, toga{ kakva e smislata da se gostuva vo zapadnite zemji? Krajot kade nie gostuvavme e zaboraven i namerno ostaven taka, kako edno geto od pet - {est iljadi etni~ko ~isti Makedonci.

Spored podatocite {to ottamu gi imame, vo Albanija makedonskite zdru`enija brojat okolu dveste iljadi ~lenovi. Vo ovoj kraj, nekade do treto - ~etvrto oddelenie, mo`e da se u~i na makedonski jazik. Vo drugite oblasti od Albanija, kade isto taka `iveat Makedoncite, {koluvaweto na maj~in makedonski jazik ne e dozvoleno. Makedoncite ovde `iveat vo te{ki ekonomski uslovi. Nekoi sela se snabduvaat so voda od rekata, so drveni rala ja oraat zemjata, gimnazijata vo Pustec e so iskr{eni vrati od {perplo~a, vo polovina sela {to se vo Albanija, vo koi `iveat Makedonci, patot e neasfaltiran.

Koga otidovme vo Albanija, lu|eto n# do~ekaa so makedonska pesna i tamu, do`iveavme nacionalna katarza, edno pro~istuvawe. Dodeka gi igravme teatarskite pretstavi se slu~uva{e publikata i da se raspla~e. Toa be{e eden duhoven teatarski ~in {to predizvikuva{e mnogu emocii. Smetam deka kaj ovie lu|e treba kontinuirano da se gostuva so teatarski pretstavi ili da se pravi nekoj drug vid kulturna poseta, no ne samo tamu, tuku i vo Egejska i vo Pirinska Makedonija i sekade kade {to `iveat Makedoncite, zatoa {to nie nemame mnogu narod, a tie lu|e ne treba da se ostavat taka.

Za teatrite i teatarskite slu~uvawa vo dr`avava, Stojanovski veli:

Teatarot ne e samo obi~no gradsko mesto, zatvorena scena, kutija, kade {to se slu~uva ne{to {to e imitacija na `ivotot, tuku teatarot e dlaboko navlezen vo nekoi sferi koi imaat religisko - magiski kodovi. Marginalniot teatar e politi~ki potisnat, no toj e `estok i kaj publikata predizvikuva ~uvstva i ja tera da razmisluva. Toa e teatar so prazna scena, otvoren prostor, kade akterite se nosat samo so samite sebe. Teatar bez identitet, bez ona {to zna~i narodot, e mrtov teatar ili teatar koj ne pripa|a nikomu. Ednostavno, toe e i kultura bez identitet, ne{to {to ne postoi. Kako {to veli Piter Bruk "koga politi~arite }e se zainteresiraat za repertoarot na teatarot i koga }e se obidat da go potisnat, toa e najgolemiot kompliment za teatarot", a toa zna~i deka toj e `iv teatar i deka ima op{testveno opravduvawe. Vo primerot na "Skrb i uteha" toa se ~uvstvuva. Na{iot teatar ve}e tri godini po red ne dobiva teatarska premiera. A, poslednata pretstava ni ja dr`at vo MRTV ve}e dve ipol godini {to m# pravi sre}en. "Skrb i uteha" ima{e eden period koga rabote{e isklu~ivo vrz baza na samofinansirawe, veli Stojanovski. Ako Ministerstvoto za kultura gi finansira drugite teatri i im dava, na primer, po ~etiri premieri, ne gledam pri~ina da ne se pomaga raboteweto na "Skrb i uteha", osven ako celta ne e da se zamol~i ovoj teatar. Kaj nas rabotite stojat taka. Za da se pomogne raboteweto na nekoja teatarska ku}a, istata treba da dobie politi~ka poddr{ka. Toa doka`uva deka vo Makedonija kulturata s# u{te ne e slobodna i deka s# u{te postoi sila koja saka da ja potisne i da ja stavi pod svoja politi~ka kontrola. Isto taka, ne nao|am smisla da patuvam po Evropa, da odam na nekoj belosvetski festival, a da ne mo`e koga sakam da pojdam vo Pustec, vo Kor~a ili vo Lerin, vo Voden ili vo Pirin. Politikata kaj nas, i toa ne samo na ovaa Vlada, gi zame{ala svoite prsti vo site sferi. Ako na toj princip se raboti vo kulturata ili se govori za istorijata (ova mo`e - a toa ne mo`e) toga{ kaj nas nema nikakva sloboda i s# se sveduva na politi~ki presmetki pome|u ednata i drugata strana.