Sve~eno odbele`an praznikot Voznesenie Hristovo

PAT KON ^OVEKOVOTO SPASENIE

Pi{uva: Marina STAMENKOVA

  • Spasitelot do{ol na zemjata da go spasi, da go preobrazi i da go vovede ~ove~kiot rod vo vistinskata vera i lu|eto koi veruvaat vo Boga da se spasat
  • Verbata kon Boga i negovite dela treba da bide golema, bidej}i veruvaj}i vo Negovata mo} i vo Negovata qubov kon nas smrtnicite, ~ovekot go nao|a patot kon svoeto SPASENIE

Zemniot `ivot na Gospod Isus Hristos i Negovata misija za spasenie na ~ove~kiot rod zavr{i so Negovoto Voznesenie na neboto. "Nikoj ne se ka~i na neboto, osven Onoj Koj sleze od Neboto, Sinot ^ove~ki, Koj e na Neboto" (Jn. 3,13)

Hristovoto Voznesenie - Spasovden se praznuva ~etirieset dena po Veligden i sekoga{ se pa|a vo ~etvrtok. Ovoj praznik sve~eno se odbele`uva vo site crkvi {to go nosat imeto "Sveti Spas", me|u koi i crkvata vo naselbata Dra~evo kade mesnoto naselenie go slavi ovoj golem den vo imeto na spasitelot na Svetot - Isus Hristos.

Bogoslu`enieto za Spasovden, kako {to ni re~e otec Nikola Nikoleski, zapo~nuva so ve~erna bogoslu`ba na koja pokraj sve{tenicite prisustvuvaat i vernici koi mu blagodarat na Boga za spasenieto, koe toj go ustroil za ~ove{tvoto.Na zaslugot, odnosno ve~erta pred golemiot den, lu|eto koi go slavat Spasovden ~ekaat gosti, a nekoi za zdravje i prespivaat pod ikonata.

Na samiot den, slaveweto zapo~nuva so utrinska Bogoslu`ba i prodol`uva so slu`eweto na svetata liturgija - evharistija. Obi~no na ovoj den kako selska slava i kako slava na crkvata se sobiraat golem broj vernici od site strani. Po Bogoslu`bata se blagoslovuva slavskiot kola~ na crkvata i se osvetuva voda, a se osvetuvaat i slavskite kola~i na vernicite. Svedo{tvo deka verbata vo Boga postoi i deka se neguva obi~ajot be{e i faktot {to golem broj vernici prisustvuvaa na Bogoslu`eweto vo crkvata "Sveti Spas" koi pokraj zapalenata sve}a pred oltarot na Spasitelot daruvaa i razni podaroci.

Spasitelot do{ol na zemjata da go spasi, da go preobrazi i da go vovede ~ove~kiot rod vo vistinskata vera i lu|eto koi veruvaat vo Boga da se spasat. Tuka golema uloga igra slobodata na ~ovekot i negovoto slobodno opredeluvawe za `ivotot so Boga. Verbata kon Boga i negovite dela treba da bide golema, bidej}i veruvaj}i vo Negovata mo} i vo Negovata qubov kon nas smrtnicite, ~ovekot go nao|a patot kon svoeto "spasenie".