Tret makedonski politi~ki blok

VISTINSKA POLITI^KA OPCIJA

Pi{uva: Vlado STEPANOSKI

  • Ako koja bilo vlast vo izminatiov 10-godi{en period misle{e barem malku za gra|anite, vo nikoj slu~aj nema{e da dojde do vakva socijalna beda kaj 90 otsto od narodot
  • Ovoj tret makedonski politi~ki blok koj raspolaga so soliden kadrovski, stru~en i intelekutalen potencijal so ~esni makedonski patrioti mo`e da pretstavuva svetla idnina za makedonskata dr`ava i narod

Vo desetgodi{niot politi~ki pluralizam vo Makedonija vo koj na narodot glavno mu bea pretstavuvani-servirani dva politi~ki bloka so dve politi~ki opcii, ne mo`eme da re~eme deka ne postoeja i poinakvi - treti politi~ki opozicii, no tie sigurno bea vo senka na dominantnite, prote`irani od SDSM i VMRO-DPMNE.

Isto taka, vo izminatiot period ima{e dovolno vreme i mo`nost i za ednite i za drugite, koi participiraa vo vlasta, da gi poka`at na delo svoite znaewa, nameri, interesi, gri`a za interesite na narodot, gri`a za nacionalnite dr`avni interesi i sl. Razliki vo prakticiraweto na vlasta pome|u SDSM i DPMNE ima{e pove}e, no }e gi spomneme pova`nite: prvite go ograbija i osiroma{ija makedonskiot narod vo svojata sopstvena dr`ava, vtorite ja zagrozija i obezli~ija makedonskata samobitnost, suverenost i nacionalna samosvest.

"PAT - POZICIJA"

Navistina, vo ovoj moment na{iot makedonski gra|anin e staven vo golemo isku{enie i pesimizam koga stanuva zbor za izrazuvawe poddr{ka na kakva bilo politi~ka opcija. Razo~aruvaweto e golemo. O~igledno edinstven izlez od vakvata te{ka "pat - pozicija" treba i mora da se bara vo treti politi~ki sili, treti politi~ki opcii.

Za sre}a, na makedonskata politi~ka scena postojat takvi, no potrebna e `elba, razbirawe, iskrenost i skromnost ovie treti politi~ki opcii da zastanat na edna zaedni~ka politi~ka platforma i da profunkcioniraat kako tret makedonski politi~ki blok.

No, po {to ovoj tret politi~ki blok treba da se razlikuva od prethodnite dva? Vo {to treba narodot da poveruva, a da ne bide povtorno razo~aran. Ako mo`am na ova pra{awe da odgovoram, a da ne zgre{am, }e go ka`am slednoto.

Sekoj politi~ki subjekt prvenstveno i pred s# se bori i anga`ira da ja osvoi vlasta {to e zaedni~ka cel na site. Razlikata e edinstveno vo na~inot na prakticirawe na taa vlast. Kolku taa partija so svojot kadrovski potencijal mo`e da poka`e interes, doblest i upornost, pred s#, dostojno da gi gradi i brani dr`avnite nacionalni interesi pred partiskite i li~nite, kolku }e poka`e skromnost i ume{nost vo na~inot na raspolagawe so dr`avnite sredstva? Da bideme sigurni deka i najsiroma{nata dr`ava, dokolku tie sredstva i materijalni dobra so koi raspolaga gi rasporedi na popravi~en i poramnopraven na~in, za site gra|ani }e ima dovolno sredstva za da se prebrodi kakva bilo kriza. Ne e va`no dali toa se vika tranzicija ili sli~no.

Da trgneme od na{iot primer. Velat deka Makedonija 10 godini e vo tranziciski period, vo te{ka ekonomska i finansiska sostojba. Za kogo kako. Edni ne znaat {to da pravat so parite, zbogatuvaj}i se preku no}, a drugi nemaat leb da jadat! Ako koja bilo vlast vo izminatiov 10-godi{en period misle{e barem malku za gra|anite, vo nikoj slu~aj nema{e da dojde do vakva socijalna beda kaj 90 otsto od narodot. Site sredstva od Buxetot, stopanstvoto, krediti, donacii, pomo{-sredstva od privatizacijata, koga bi se raspredeluvale poramnopravno bez da se vr{at javni grabe`i, za sekoj makedonski gra|anin }e ima{e dovolno sredstva za eden prose~en normalen `ivot i za otvorawe i razvoj na samostojni biznisi i malo stopanstvo. Vpro~em, ovaa praktika i terk go vovedoa ^e{ka, Polska, Ungarija i drugi zemji vo tranzicija i site tie se so daleku podobar standard od na{iot i mnogu poblisku do Evropa od nas. Toa zna~i deka ovie dr`avi imale vladi koi pokraj za svoite, mislele i za interesite na gra|anite i dr`avata. Nie, za `al i na na{a {teta, dosega takva vlada nemavme.

TRETA [ANSA

No, bidej}i s# se u~i so iskustvo, a lagite, grabe`ite i izmamite sekoga{ imaat kraj, i ovoj crn period od vladeeweto na dvata politi~ka bloka zavr{uva. Nade`ite se svrteni kon drugi i novi politi~ki opcii so mnogu po~esni i podobri kadrovski ekipa`i {to }e ja vodat dr`avata.

Politi~kiot mozaik na grupirawe na politi~kite partii vo dr`avata pred pretstojnite lokalni izbori e skoro sostaven, ostanuvaat nejasni samo kockite okolu sostavot na noviot tret makedonski politi~ki blok. SDSM, so LDP i SPM, ve}e go oformi svojot blok. DPMNE, DA i DPA se ve}e postoe~ki blok. Mo`e da se o~ekuva na ovie dva bloka da im se priklu~i nekoja satelit-partija.

Tretiot makedonski politi~ki blok, vistinskata makedonska politi~ka opcija, iako neizvesno i neoficijalno, treba da gi sploti slednite makedonski politi~ki subjekti: VMRO - Vistinska makedonska reformska opcija (kako sto`er i stolb na ovoj blok), Makedonska Alijansa, VMRO - DOM, Demokratskata partija na Makedonija, MAAK -Konzervativna, Demokratski sojuz i drugi partii so srodni politi~ki programi i platformi.

Ovoj tret makedonski politi~ki blok koj raspolaga so soliden kadrovski, stru~en i intelektualen potencijal so ~esni makedonski patrioti mo`e da pretstavuva svetla idnina za makedonskata dr`ava i narod. Sigurno deka istiot }e treba da se pribli`i mnogu blisku do narodot, da poka`e razbirawe za negovite i dr`avnite interesi. Da se nadevame deka nema da se povtori bliskoto minato koe site sakame {to pobrzo da go zaboravime.

Zatoa i treba da mu dademe {ansa, mo`nost i poddr{ka na ovoj tret politi~ki blok da ja sprovede zacrtanata politi~ka programa na delo, odnosno da ne dozvolime dosega{nata crno-bela politi~ka opcija da ja unazaduva i uni{tuva dr`avata.