BEGALCI VO SVOJATA TATKOVINA!

Najgolemiot broj od begalcite se naselil vo najbliskiot grad ]ustendil i okolnite sela, poradi faktot {to toj del od Bugarija bil osloboden od ruskite vojski. Golem del od tie doselenici vo ]ustendil se naseluvaat vo tekot na prvite dve godini po osloboduvaweto ili vo tekot na 1878 i 1879 godina. Isto taka, registrirani se doselenici i vo periodot me|u 1879 i 1885 godina. Prvite dve godini po osloboduvaweto na Bugarija, se godini koga vo pograni~nite okolii na toga{noto slobodno Bugarsko kne`estvo imalo masoven napliv na begalci - Makedonci od razni mesta od Makedonija, a najmnogu od onie {to bea vo sosedstvoto na slobodnata teritorija. Toa bea pove}e od deset iljadi lica ili pove}e od 2.000 semejstva, kako i brojni samci od dvata pola. Nastanuvaweto na begalci - Makedonci, od koi najgolemiot del bile od Pijanec, pretstavuvalo golema gri`a kako za toga{nite ruski okupatorski vlasti, taka i za bugarskata vlada, mesnite bugarski vlasti i naselenieto. Najmnogu begalci se zabele`ani vo ]ustendilskata i Dupni~kata okolija. Celi kvartovi od tie dva grada bile polni so begalci, koi{to so svojot raznoviden govor, nosii i odnesuvawe ostavale poseben vpe~atok na mesnoto naselenie.

Prvite masovni preselbi na begalci od Makedonija vo gradot ]ustendil se od Carevo Selo i negovite okolni sela ili od regionot Pijanec. Po niv, no ne vo takov golem broj, doa|aat begalci Makedonci od Kratovsko, Palane~ko, Male{evsko i Ko~ansko. Doa|aweto na begalci vo Bugarija, odnosno vo gradot ]ustendil od razni krai{ta od Makedonija, prodol`uva i vo narednite nekolku godini, glavno do soedinuvaweto na Ju`na Bugarija ili Isto~na Rumelija so Severna Bugarija i do Srpsko-bugarskata vojna od 1885 godina. Toa se pove}e doselenici od [tipsko, Prilepsko, Vele{ko, Kumanovsko, Radovi{ko, Tikve{ko, Strumi~ko, Gevgelisko, Kuku{ko i drugi mesta od Makedonija.

Begalcite - doselenici od Pijane~ko ili Carevoselsko se najbrojnite doseleni Makedonci vo ]ustendil. Brojot na nivnite semejstva, dojdeni u{te po osloboduvaweto na Bugarija ne se pomalku od 200 i niv gi ima najmnogu vo ]ustendil i vo okolnite sela. Nivnoto doa|awe bilo masovno, so golema voznemirenost i panika. Tie begale pred doa|aweto na brojniot turski asker za povtorno vospostavuvawe na turska vlast vo regionot na Pijanec. Site begalci {to se naselile vo ]ustendil i okolnite sela smetale deka nivnoto smestuvawe vo ovoj region e od privremen karakter, bidej}i o~ekuvale povtorno da se vratat, otkako ruskite vojski }e go oslobodat i nivniot roden kraj. No, bidej}i taa nivna `elba ne se ostvarila, tie stravuvale da se vratat na svoite stari ogni{ta pla{ej}i se od turski odmazda i zatoa re{ile zasekoga{ da go napu{tat ~uvstvoto deka eden den }e se vratat nazad vo svoite domovi. Taka, od prvata polovina na 1878 godina vo slobodniot ]ustendil trajno se naseluvaat pove}e od 150 semejstva - begalci od Carevoselsko, ~ij{to broj s# pove}e se zgolemuval so doa|aweto na semejstva i od drugi sela na Carevoselsko. Naselenieto, osobeno od Carevo Selo, po~nalo da se zanimava so zanaetite {to gi poznavale vo svojot roden kraj, kako: kova~i, terzii, bojaxii, kacari, samarxii, trgovci i dr. Onie {to ne mo`ele da se zanimavaat so nekoj zanaet bile prinudeni da rabotat kako nadni~ari ili pak po~nuvale da izu~uvaat nekoj od zanaetite. Nekoi od begalcite uspeale da se vrabotat i vo razni administrativni slu`bi vo gradot. Podobrostoe~kite i trudoqubivi pijan~ani nabrgu se zdobile so svoi sopstveni ku}i, a nekoi so soodveten polski imot vo bliskata okolina na gradot. Nekoi od niv si kupile imot od nekoi Turci koi imale namera da se iselat vo predelite na turskata dr`ava. Decata odele na u~ili{te i golem broj od niv zavr{ile i stanale u~iteli ili drug vid slu`benici.

Me|u begalcite od Carevoselsko imalo i nekolku sve{tenici, me|u koi i inteligentniot sve{tenik Danil Pop - Ivanov, koj ostanal da sve{tenstvuva vo gradot.

Vo prvite nekolku godini po osloboduvaweto na Bugarija, koga s# u{te so svojata dejnost prodol`uva{e da deluva aramistvoto vo Turcija, golem broj carevoselci ~lenuvale vo razni aramiski ~eti. No, otkako Turcija po~nala povnimatelno da gi ~uva svoite granici, minuvaweto preku niv bilo ote`nato i poradi faktot {to i bugarskata dr`ava prezela merki da se prekine so aramistvoto, za da nema neprijatnosti so turskata dr`ava. Na toj na~in, golem del od ~etnicite po~nale da se zanimavaat so drugi dejnosti i stanale mirni i dobri gra|ani.

So tekot na vremeto, begalcite od Carevoselsko, kako i onie od drugite krai{ta na Makedonija {to se nastanile vo ]ustendil, se pomirile so statusot begalci, sviknale na `ivotot vo svojata vtora tatkovina, so~uvstvuvaj}i so ropskata polo`ba na svoite bra}a vo Makedonija. Po poteklo od Carevo Selo, vo ]ustendil imalo golem broj begalci koi stanale ugledni gra|ani, so zavidna op{testvena polo`ba, me|u koi bile: Grigor Mitov Bojaxiski - dolgogodi{en advokat, Milan Hristov Kiseli~ki - advokat, Aleksandar Iliev Conev - advokat, Vasil Atanasov - rezerven oficer i porane{en okru`en upravitel, Stojan Jovev, Nikola Gr. Bojaxiski, Jordan Levkov, Nikola Gavrilov, Vladimir i Stanimir Atanasovi, Angel Todorov, site advokati, Mir~o Gr. Bojaxiski i Georgi Hr. Kiseli~ki - in`eneri, Georgi Emanuilov - porane{en }ustendilski gradski kmet, Dimitar Hr. Bojaxiev - advokat i porane{en finansov inspektor, Kiril Iliev Conev - umetnik, Dimitar Micov Tabakov, Jordan Haralampiev i Quben Konstantinov - gimnaziski u~iteli, Georgi Konstantinov - sudija i advokat, bra}ata oficeri Kiril, Georgi i Dimitar Ta{kovi Kiseli~ki, prviot - general{taben oficer i voen ata{e, koj stasal do ~in polkovnik, Nikola Gr. Ivanov - potpolkovnik, Ivan Smilenov - dolgogodi{en u~itel i op{testvenik, Vasil Manolev - dolgogodi{en u~itel, op{testven sovetnik i trgovec, Georgi Pop - Atanasov, klasen u~itel i direktor na progimnazija, Hristo Ivanov Su~kov - u~itel za osnovci i dolgogodi{en okoliski u~ili{en inspektor, Anton Nikov - u~itel za osnovci i dolgogodi{en sekretar na ]ustendilskata okru`na u~ili{na inspekcija, Gligor Kitanov - zemjodelec i porane{en pomo{nik i zamenik - gradski kmet, bra}ata Ivan i Kostadin Lekovi - trgovci i industrijalci, Ivan Konev - trgovec, Gavril Zlatevski - dolgogodi{en u~itel za osnovci i okoliski u~ili{en inspektor, sve{tenikot Danail Pop-Ivanov, Angel Pop-Iliev - crkoven pevec, Kote Pop-Stojanov - kravar i vostanik od Razlove~koto vostanie od 1876 godina, Hristo M. Kiseli~ki - naroden pretstavnik od Pettoto golemo narodno sobranie, Ilija Conev - sara~, porane{en pomo{nik-kmet, Georgi A. Nikov - porane{en potsekretar na ]ustendilskata okru`na uprava, Levko Kitanov - ~evlar, An~e Pop-Antimov - vle~kar, bra}ata Kostadin i Angel Dimitrovi Samarxievi - u~iteli za osnovci, posledniot i okoliski na~alnik i dr.

Nekoi od naselenite carevoselci vo gradot ]ustendil, bilo toa celi semejstva ili poedinci, osobeno po vojnite 1912/1913 i 1915/1918 godina, se iselile od gradot baraj}i podobar `ivot vo drugi mesta na Bugarija, prete`no vo prestolninata Sofija. Me|utoa, vrskite so svoite bliski, rodnini i prijateli koi im pomognale za vreme na begalskata kriza {to nastanala pri padot na Pijane~kata Republika od 1878 godina vo ]ustendil ne bile prekinati.

Od izvr{enata proverka po statisti~kite podatoci dobieni od ]ustendilskata gradska op{tina, od statisti~kite knigi od 1878 godina do Srpsko-bugarskata vojna od 1885 godina, kako i od li~ni spomeni i se}avawa na rodnini, prijateli i sosedi, rakopisni spomeni vo Dr`avniot arhiv vo ]ustendil, se dobieni podatoci za glavite na semjstvata, nivnite zanimawa, nivnata brojnost za vreme na begstvoto vo 1878 godina i brojnosta na semejstvata kon krajot na 1885 godina.