Izraelski pogled za vodosnabduvaweto vo Makedonija (1)

"KAPKA PO KAPKA" ZA NAVODNUVAWE

Pi{uva: Gideon SANDEL

  • Izraelcite, koi odvreme-navreme ja posetuvaat Makedonija, ne mo`at da poveruvaat deka ova bogatstvo {to ste go dobile od Gospod, golemiot voden potencijal, vo Makedonija re~isi ne e iskoristen ili ne se koristi na vistinski na~in
  • Vo Makedonija mora da se vr{i navodnuvawe ne samo na zemjodelskite regioni, tuku i na gradskoto zelenilo i privatnite zeleni povr{ini i od toa ne mo`e da se bega

Terminot "sistem za navodnuvawe" ovde vo Makedonija zvu~i kako ne{to mnogu slo`eno, kako ne{to {to bara golemo znaewe povrzano so visoka tehnologija, znaewe koe obi~niot zemjodelec go nema. No, vistina e deka vo su{tina toa e mnogu poednostavno, otkolku {to zvu~i. Prikaznata, kako Izrael preku sistemite za navodnuvawe uspeal da postigne izvonredni rezultati vo zemjodelieto, zvu~i kako babina prikazna. Vo Izrael, kade {to rastev, u{te od detstvoto ~ustvuvav potreba da ja navodnuvam sekoja bilka, bidej}i tamu, dokolku nekoja bilka ne se navodnuva, taa ednostavno }e umre. Dovolno e deset dena da ne se navodnuva i {tetata nema da mo`e da se nadomesti.

Vo Izrael postoi nedostig na voda, potrebno e maksimalno {tedewe na vodata, za da se postigne optimalno iskoristuvawe na vodata, na kvotata koja se dobiva za potrebite za navodnuvawe na zemjodelskite kulturi na svojata farma. Isto taka, vo Izrael, problem e i visokata cena na voda za kuben metar zemja, koja dostignuva 1/2dem/m3 za zemjodelcite i 1dem/m3 za doma{nite potrebi.

VODEN POTENCIJAL

Za vas vo Makedonija toa zvu~i nevozmo`no, no nie vo Izrael sekojdnevno se sre}avame so toa. Izraelcite, koi odvreme-navreme ja posetuvaat Makedonija, ne mo`at da poveruvaat deka ova bogatstvo {to ste go dobile od Gospod, golemiot voden potencijal, vo Makedonija re~isi ne e iskoristen ili ne se koristi na vistinski na~in. Tokmu poradi ova, Makedonija ne mo`e da gi postigne rezultatite i efektot {to go postignalo izraelskoto zemjodelie.

Sogledav deka vo Makedonija i re~isi vo site zemji na Balkanot, postoi golemo nepoznavawe vo site predmeti na navodnuvaweto.

Sakam da objasnam kako e toa postignato vo Izrael, kako e stasano do toa da se razviva i koristi sistemot za navodnuvawe, kapka po kapka. Na jugot od Izrael, vo pustinata blizu gradot Ber-sheva, se nao|a kibucot Halcerim. Denes, tamu se nao|a glavnata fabrika za proizvodstvo na sistemi za navodnuvawe, kapka po kapka, so ime "Netafim". Ovoj kibuc e oformen od grupa vojnici, ~ija misija bila da formiraat kibuc vo pustina. Del od niv sadele ovo{tarnici i listopadni drva. Vojnikot koj vr{el navodnuvawe na ovo{tarnikot (bez kakvo bilo poznavawe na zemjodelieto), po nekoe vreme zabele`al deka nekoi drva rastat zna~itelno pobrzo od drugite za ~ie navodnuvawe bil zadol`en.

Nao|aj}i se na kraj na svetot, vo pustina, ovoj vojnik zapo~nal da se interesira i da ja istra`uva ovaa pojava i na negovo golemo iznenaduvawe, sogledal deka kapeweto na voda od glavnata cevka poradi korozija, e ona {to pridonelo toa drvo da raste 3-4 pati pove}e od ostanatite. Po kratko vreme, sam, bez da se konsultira so nekogo, postavil plasti~ni polietilenski cevki i so klinec im napravil nekolku mali dupki i toa go napravil na eden red od ovo{tarnikot. Promenata bila izvonredna. Za vreme od eden mesec, tempoto na rast i na drugite drva, bilo duplirano. Prodol`enieto e poznato. Denes ve}e ima sistemi "kapka po kapka" za razli~ni koli~estva voda, od 1litar - 8 litri/~as za kapalka. Postojat i kapalki, koi ovozmo`uvaat regulacija na pritisokot na vodata, a so toa davaat mo`nost za navodnuvawe i na neramni tereni.

ZELENI POVR[INI

Kompanijata "Netafim", koja vo celiot svet go prodava sistemot "kapka po kapka", ima godi{en obrten kapital od 250-300 milioni dolari. Vo Izrael postojat okolu osum proizvoditeli na sistemi "kapka po kapka" i drugi sistemi za navodnuvawe, {to se prodavaat i izvezuvaat vo celiot svet. Vo Makedonija mora da se vr{i navodnuvawe ne samo na zemjodelskite regioni, tuku i na gradskoto zelenilo i privatnite zeleni povr{ini i od toa ne mo`e da se bega. Treba da se ~uva zeleniot pojas i da se vnimava na estetskiot lik na gradot. Sekoj sopstvenik na ku}a, okolu nea ima svoja gradina. Mnogu retko mo`e da se sretne, popladne, koga nadvor e `e{ko leto, po`e{ko i od Izrael, sopstvenikot na gradinata da vklu~i crevo i gradinata da ja poliva so ~asovi. Mo`ebi toa mu e prepora~ano od doktor za relaksacija, no mo`e da se relaksira i na poinakov na~in, a navodnuvaweto da go pravi na moderen i poefikasen na~in. Postojano im objasnuvam na prijatelite deka so sistemite za navodnuvawe treba da se odi ~ekor po ~ekor. Da se zeme istoto crevo so koe se poliva gradinata i na nego da se vklu~i sektorska prskalka. Cenata e sme{na (komletot ~ini okolu 25 gm). Prskalka }e se postavi na nekoj del od trevata da raboti prose~no dva ~asa, sledniot den na drug del i taka poleka }e se pokrie celata povr{ina, bez potreba da stoite i da navodnuvate so crevo. Vo toa vreme mo`ete da pravite drugi raboti, koi vi ~inat zadovolstvo. Mislam deka merakot e golem koga gledate kako bez trud ste ja zavr{ile rabotata.

(Prodol`uva)