GALOPIRAWE KON INFLATOREN [OK

Gr~kite investitori o~igledno se zainteresirani za na{ite pretprijatija i za investiraweto vo niv, iako ne ni ja priznavaat dr`avata. Vremeto minato i odnosot na na{iot ju`en sosed kon Makedonija se dovolen pokazatel deka nekoi raboti istorijata ne mo`e da gi izbri{e.

I pokraj toa {to na svojata posledna pres-konferencija ministerkata za trgovija, gospo|a Milijana Danevska, istakna deka promeni vo cenata na naftata i naftenite derivati }e nema, vo javnosta povtorno se {pekulira so informacijata deka se o~ekuva u{te edno poskapuvawe. So donesenata Odluka na Ustavniot sud, koj privremeno gi zapre promenite vo cenata na osnovniot energetski izvor, "Okta" ne e zadovolna. Vsu{nost, vo fevruari ovaa godina Sobranieto donese Zakon za izmenuvawe na Zakonot za akcizi. Vo ~len 12 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za akcizi (Slu`ben vesnik, 25/2000) stoi: "Osnovica za pla}awe na akciza pri uvoz na derivatite na nafta za koi Vladata na Republika Makedonija ne ja opredeluva maloproda`nata cena, e vrednosta na toj proizvod utvrdena spored carinski propisi vklu~uvaj}i gi carinata i drugite uvozni dava~ki {to se pla}aat pri uvoz". Spored ova, Vladata ne bi trebalo da ima nikakva vrska so korekcijata na cenata, no sepak taa se obiduva da napravi balans me|u barawata na "Okta" i Odlukata na Ustavniot sud. Poradi toa "Okta" pobara od Vladata da se ukine Odlukata na Sudot i da se napravi u{te edna korekcija vo cenata na naftata i naftenite derivati. Ova sekako }e bide na {teta na gra|anite i stopanstvenicite.

Spored svetskiot pazar se o~ekuva kon krajot na juli ovaa godina cenata za barel kone~no da zapre na 25 dolari.

Za toa kakvi se posledicite za stopanstvoto i ekonomijata od postojanite poka~uvawa na naftata i naftenite derivati, kako i padot na germanskata marka vo Makedonija, razgovaravme so prof. d-r Irena Kikerkova od Ekonomskiot fakultet vo Skopje.

Ekonomijata vo dr`avava e krajno nestabilna, zaradi toa {to ima mnogu kapaciteti koi{to imaat problemi so raboteweto, kako i zaradi dvi`eweto na denarot vo poslednite meseci, veli Kikerkova. Namaluvaweto na vrednosta na denarot vo odnos na germanskata marka poka`uva deka se slu~uva ne{to. Vsu{nost, zgolemuvaweto na vrednosta na germanskata marka ne e realno i ne e poradi toa {to industriskoto proizvodstvo e zgolemeno, tuku zatoa {to Narodnata banka na RM intervenira za da se spre~i pritisokot za pobaruva~kata na germanskata marka, a toa so cel da se ubla`i pojavata na inflatorno dvi`ewe na doma{niot pazar. Pri~inite za inflacija vo momentov le`at vo poka~uvaweto na cenata na naftata i na naftenite derivati koi se osnoven energetski izvor. Ako celata ovaa situacija potrae do dekemvri mo`na e golema inflacija, zatoa {to se zgolemuvaat i tro{ocite za transport {to direktno se vgraduvaat vo cenata na naftata i naftenite derivati. Tuka vsu{nost le`i i intervencijata na Narodna banka na Republika Makedonija.

Procentualno od '98 - '99 godina gr~kite investitori gi ima najmnogu vo Makedonija. "Helenik petroleum" e neprikosnoven gazda na "Okta" i ima 51 otsto od akciite. O~igledno deka ovaa gre{ka Vladata }e se obide da ja ispravi so toa {to so prodavaweto na "Telekom", }e si obezbedi za sebe 51 otsto, a na kupuva~ot so ~ie{to ime s# u{te javno se {pekulira deka toa e gr~kiot "Oti", }e mu se prodadat 49 otsto od akciite. Vo vrska so proda`bata na "Telekom", koj dojde do ovaa faza od doma{nata ekonomija i finansiraweto vnatre, ne e jasno {to e krajnata cel, se zapra{a i g-|a Kikerkova, konstatiraj}i deka celta e samo da se zeme nekakov kapital vo ke{, a potoa se postavuva drugo pra{awe {to so toj kapital i kade istiot }e se investira ponatamu vo Makedonija. Koga se prodavaat firmi, parite od proda`bata dr`avata treba namenski da gi iskoristi. A, nikako za kupuvawe na u~ebnici, kako {to se slu~i so parite od proda`bata na "@elezara". Odnapred treba da se misli {to so parite od proda`bata, a postoi i Zakon {to so tie dr`avni monopoli, koi{to gi regulirala dr`avata, za da ne dojde do preterana eksploatacija na potro{uva~ite i da ne dojde do nabivawe na cenite na proizvodite i uslugite {to gi dava monopolot do krajnata granica na potro{uva~kata mo} na doma{niot pazar.

Gospo|ata Kikerkova za ekonomskata sostojba vo Makedonija veli: @alno e {to vo Makedonija do den-denes ne e napravena ekonomska strategija, koja{to }e poka`e kade saka i kade treba da bide zemjava po deset godini razvoj. Ne treba da se stavaat strategiite samo na hartija, tuku i da se realiziraat s# so cel da se izgradi edna zdrava ekonomija. Vizija kade odi zemjata nema, iako sakame da vlezeme vo Evropska unija.