ALBANSKIOT KOLEX MONSTRUOZNA INSTITUCIJA!

BOMBAJ: Vo site dokumenti postoi terminot malcinstvo. MANU kone~no se postavuva vo najvisok stepen na ona {to zna~i nau~na, kulturna i umetni~ka dejnost i neguvawe na s# {to e vredno vo edna dr`ava. Maliciozni se i navredlivi izjavite na lideri na makedonski partii deka MANU ne treba da se me{a vo visokoto obrazovanie. Ako MANU ne se me{a vo ovie raboti, toga{ koj treba toa da go pravi? Taa treba da se me{a vo ona {to zna~i populaciona politika, demografski dvi`ewa, stopanski i op{testven razvoj. MANU go locira pra{aweto i problemot deka sekomu vo ovaa dr`ava mu e dozvoleno visoko obrazovanie, no na slu`beniot makedonski jazik, kako preduslov deka kadrite }e mo`at najlesno, najracionalno i najkorisno da se inkorporiraat vo site op{testveni tekovi vo Makedonija. Sekade vo svetot, pripadnicite na drugite etni~ki grupi, se narekuvaat malcinstva, nacionalnosti i sli~no {to, vo osnova, e isto. Me|utoa, poimot narod e ne{to drugo. Toa pravo go imaat samo onie etni~ki kolektiviteti, onie etnikumi, koi ja nadminuvaat brojkata od 50 otsto i prakti~no se nositeli na suverenitetot na edna dr`ava. Vo Makedonija toa e samo i edinstveno makedonskiot narod, so poln respekt kon site drugi koi `iveat tuka kako gra|ani na Republika Makedonija.

BOMBAJ: Makedoncite vo eden del na dr`avava celosno ja imaat izgubeno svojata pozicija. Centralnata vlast i me|unarodnite institucii nemaat ednakov ar{in kon problemot. Albancite participiraat vo vlasta, vo site javni pretprijatija i institucii, no za `al Makedoncite vo edinicite na lokalnata samouprava vo Tetovo i Gostivar, nemaat nikakvo vlijanie, osven funkcijata sovetnici. Naj~esto, direktorite na javnite pretprijatija se Albanci, a isto taka i gradona~alnicite na pogolemite gradovi. Vo Tetovo, Gostivar i drugite gradovi od Zapadna Makedonija, sekretarot na Sobranieto, pretsedava~ot na Sovetot, gradskiot arhitekt se Albanci, taka {to Makedoncite voop{to ne participiraat vo taa vlast. Site pretstavnici na me|unarodniot faktor, humanitarni organizacii, razni zdru`enija do Helsin{kiot komitet, vo Tetovo i Gostivar, a da ne zboruvame za Debar, komuniciraat samo so pretstavnici na albanskoto malcinstvo. Razo~aruvaweto na gra|anite e golemo. Bi gi izdvoil poslednite kadrovski promeni vo Medicinskiot centar vo Tetovo kade deset rakovodni lica - Makedonci, lekari - specijalisti, po doktrinata i politikata na DPA, bea zameneti so Albanci.

BOMBAJ: Ne mo`e da zboruvame za nekoja li~na ili individualna bliskost. Mo`ebi vo pra{awe e edna podolgoro~na strategija. Bi bil razo~aran ako ova e vistina, bidej}i neguvame nade`i deka Premierot s# u{te e premier na site gra|ani, deka vodi smetka za vitalnite i nacionalnite interesi na Makedoncite vo dr`avata. No, mnogu raboti i indicii, pred s# zapostavenosta na ovoj prostor, permanentnite kontakti, osobeno na relacija Sofija - Pri{tina- Tirana, naveduvaat na vakvi razmisluvawa. Ne mo`am decidno da ka`am za postoeweto na vakvi zastra{uva~ki scenarija i s# u{te mislam deka gi nema. Ne smeeme slepo da veruvame deka Xaferi }e ja garantira stabilnosta na dr`avata. Gledame kolku se garantira so za~estenite incidenti vo Makedonija, osobeno vo grani~niot pojas. Istorijata n# u~i na edna golema vnimatelnost, bidej}i Makedonija sekoga{ bila jabolko na razdorot na Balkanot i sega, koga imame svoja nezavisna dr`ava, morame da vlo`ime mnogu pove}e vnimanie, anga`irawe i trud za da ne ni se slu~i toa {to n# sledi so vekovi.

BOMBAJ: Pred pove}e godini vo Makedonija identifikuvavme albanska paravojska vo koja bea vklu~eni visoki dr`avni slu`benici, me|u koi i zamenik-minister. Mo`nosta za organizirawe drugi paravoeni formacii, pred s# za takanare~enata Ilirida, e ~ekor kon federalizacija i polovina ~ekor kon "Golema Albanija". Ova e intenzivirano i so uspe{nosta na "OVK" na Kosovo, ~ii pipala se i vo Makedonija. Nie imame spomenik na u~esnik vo "OVK" - Makedonec, {to zna~i deka zna~aen del na pripadnici na "OVK" se gra|ani na Makedonija. Ne smeeme da ja otfrlame mo`nosta za organizirano dejstvuvawe i vo Makedonija. Kako pratenik go aktuelizirav pra{aweto za ogromni koli~estva oru`je {to se skladirani vo zapadniot del na Makedonija. Gledame deka takvi rezervi ima i vo drugite delovi na Makedonija - Kumanovsko, Bitolsko itn. Koj mo`e da garantira deka takvo ne{to nema i vo Skopsko? Sega treba da dojde do izraz pozicijata na pretsedatelot Boris Trajkovski koj e vrhoven komandant i pretsedatel na Sovetot za bezbednost. Vladata za ova pra{awe mora da bide pootvorena, transparentna, bidej}i nie vo najte{kite momentni bevme doma}ini na skoro 400.000 gra|ani od Kosovo. Odgovornosta za incidentite na na{ata granica treba da gi podnese me|unarodnata zaednica. Taa treba{e da garantira mir i bezbednost, ne samo vo Makedonija i drugite dr`avi, tuku i na Kosovo. Od toa nema ni{to.

MS: Kako gi komentirate izjavite na Xaferi deka granicite mo`at da se menuvaat bez upotreba na sila?

BOMBAJ: Xaferi igra dvojna uloga. Edna e negovata uloga kako participient vo vlasta. Svojata odgovornost ja minimizira so svoite izjavi kako {ef na partija koja participira vo vlasta i gi pretvora vo neargumentirani napadi od nekoi albanofobi. Druga e negovata pozicija koga istaknuva deka Albancite vo Makedonija treba da u`ivaat pogolemi prava, deka dovolno pridonesuvaat vo ona {to zna~i alimentirawe na danoci, dava~ki itn. Negovite izjavi treba da gi prifatime so rezerva, bidej}i promenata na granici po miren pat zna~i prethodno vr{ewe pritisoci na javnosta i na vlasta, za pridobivawe naklonetost na me|unarodniot faktor. ^esto slu{ame deka Albancite imaat dobri odnosi so Amerika, no koga se slu~ija nastanite vo Albanija vo 1997 godina, Amerikancite bea prvi koi ja napu{tija Albanija. Toa se izjavi za mali deca i izgledaat premnogu naivno i degutantno. Ne mo`eme da prifatime izjavi na participient vo vlasta deka Albancite dovolno u~estvuvaat vo alimentacijata na Buxetot preku toa {to se golemi potro{uva~i na osnovnite `ivotni potrebi: cigari, kafe, mobilni telefoni, gorivo, avtomobili. Kako mo`eme da barame funkcionirawe na pravna dr`ava i vo zapadniot del, koga eden od trite stolba na taa vlast dava takvi izjavi. Bi go zapra{al Xaferi zo{to roditelite na u~enicite (koi rabotat vo stranstvo), od osnovnoto i srednoto obrazovanie, pa i vo del na visokoto obrazovanie, vklu~uvaj}i go i Pedago{kiot fakultet, malku pridonesuvaat za nivnoto obrazovanie? Vakvite u~enici imaat besplatno {koluvawe koe nie, vrabotenite vo ovaa dr`ava, go podnesuvame. Vo Upravata za javni prihodi, koga na nejzino ~elo be{e gospodinot Staninov, ne slu{navme za nekoja pozna~ajna i poseriozna kontrola na firmite ~ij sopstvenik e Albanec. Imame informacii deka mnogu stopanski subjekti se nedostapni za organite na vlasta.

BOMBAJ: Bi bilo neskromno i neseriozno ako re~am deka jas sum toj {to }e go re{i problemot so Albancite vo Makedonija. Nie vleguvame vo edna zamka i, sakale ili ne, prifa}ame deka imame problem so Albancite. Albanskiot faktor, ohrabren od nastanite na Kosovo, me|unarodnata zaednica ja zaglavi vo kal ne do kolena, tuku do gu{a i ako ne prezeme poradikalni ~ekori, te{ko mo`e da se izvle~e. Vo toj slu~aj, Kosovo }e stane multietni~ko, multikulturno, a potoa nacionalno. Ova se dol`i na edna soglasnost, premol~enost za da funkcionira parauniverzitetot vo Mala Re~ica, Albancite da ne u~estvuvaat na Referendumot za samostojnost i da ne go glasaat Ustavot na RM, a da baraat da im se dade s# {to e predvideno vo Ustavot, duri i pove}e. Teritorijalnata podelba na Tetovo i Gostivar e sramna. Novite albanski partii, koi treba da bidat osve`uvawe, vedna{ plasiraat poradikalni barawa, za da se nametnat na politi~kata scena, namesto da bidat integrativen faktor. Toa se {tetni potezi, no mislam deka e dostignat maksimumot na radikalizacija na odnosite i sekoe ponatamo{no radikalizirawe mo`e da dovede do otvoren konflikt, koj nikoj ne go saka. Vo toj konflikt site bi bile `rtvi, bi izgorele, a dobitnici bi bile, bez isklu~ok, site sosedni dr`avi.

BOMBAJ: Tragedijata e sodr`ana vo samoto pra{awe - nie da razmisluvame koj pove}e gre{el. Za DPM dr`avata e na prvo mesto, potoa doa|a vlasta, zatoa {to vidovme deka taa e promenliva kategorija i takva treba da bide. Vlasta ne treba da fati koreni. Vo prakticiraweto na vlasta mora da ima kompromisi, no niv ne smee da gi ima koga stanuva zbor za semejstvoto, ~esnosta i sopstveniot narod. DPM }e prodol`i da gi kritikuva i vlasta i opozicijata, za sekoj da sfati deka e podlo`en na kritika. Ne sme zadovolni od ona {to e postignato vo ovie deset godini, a ovie meseci mislam deka se odlu~uva~ki. Poltronstvoto, poniznosta ne smeat da bidat eksperiment vo o~ite na me|unarodnata javnost. So edno takvo odnesuvawe ja naru{uvame pozicijata koja ja imame vo odnos na drugite pretendenti vo evroatlanskite asocijacii. I nie sme razo~arani od potezite na aktuelnata vlast. Sekoga{ aktivna i kvalitetna opozicija e vo polza na vlasta i narodot.

BOMBAJ: Imame pri~ina da ne bideme ~lenka na taa zdru`ena opozicija. Kako Partija do`iveavme mnogu {teti od SDSM, koi ne smeeme da gi imame vo preden plan i tie ne smeat da bidat na{a odbojnost kon ona {to zna~i SDSM. Sakame preku neutralno dejstvuvawe tie propusti ne samo da se zaboravat, tuku SDSM da pokrene aktivnosti za nivno korigirawe. Zo{to SDSM ne pokrene inicijativa za promena na teritorijalnata podelba na Tetovo i Gostivar, za da se izdvojat dodadenite mesta naseleni so albansko naselenie, da se namali nivniot broj i toj da bide pribli`en so brojot na drugite, osobeno Makedoncite? Odbegnuvaweto na zdru`enata opozicija da dr`i mitinzi vo Tetovo i Gostivar e poradi toa {to ovie gre{ki ne se zaboraveni. Za nas e potrebno zasega da dejstvuvame samostojno i taka }e nastapime na lokalnite izbori naesen.

BOMBAJ: Nemam konkretni informacii i bi bilo mnogu rizi~no da davam takvi konstatacii. Mnogu ne{ta vo dr`avata naveduvaat na takvo razmisluvawe, po~nuvaj}i od ona {to zna~i revizija na makedonskiot literaturen jazik, na{ata istorija, minimizirawe na odbele`uvaweto na nastanite od minatoto, s# ona {to go imavme kako participienti vo SFRJ, do ona {to zna~i afirmirawe na bugarofilstvo vo odredeni krugovi na VMRO - DPMNE i zna~ajni dejci kako Mladen Srbinovski i drugi. Ignoriraweto na makedonskata nacija i kultura i izjavite deka sme bra}a so Bugarite, rakovodstvoto na VMRO - DPMNE treba da gi otfrli za da bide onaa vistinska partija, vrz koja se bazira samostojnosta. Za toa ne e vinovna samo VMRO - DPMNE, tuku site nie. Treba da poka`eme nacionalno edinstvo vo sobiraweto na Me~kin Kamen, Trnovo - Bitolsko, vo crkvata "Sveti Spas" itn. Vo mirnite demonstracii pred bugarskata Ambasada protiv ukinuvaweto na OMO - "Ilinden"- PIRIN ima{e malku partii. Toa e na{ nedostatok. Da gi koristime site makedonski demokratski instrumenti za afirmirawe na makedonskata nacija i kultura!

BOMBAJ: Mislam deka niedna treta samostojna politi~ka partija ne mo`e da pretstavuva zna~aen faktor, nitu pak taka treba da bide. Me|utoa, s# u{te ne smeeme da gi eliminirame nade`ite vo edna treta politi~ka opcija. Toa se partii koi gravitiraat kon centarot i dosega nemale mo`nost da u~estvuvaat vo vlasta. Da im ja dademe taa mo`nost, no ne da eksperimentiraat so gre{kite. Da im dademe {ansi za podobro, bidej}i polo{o od ova ne mo`e da bide. Edna takva opcija bi bila podobra za gra|anite na Makedonija.

BOMBAJ: Smetam deka so privatizacijata na ovie giganti mo`e delumno da se ispravi istoriskata nepravda, da im se podelat akciite i na onie gra|ani vo Republika Makedonija koi{to zasega se obespraveni, a toa se vrabotenite vo armijata, policijata, zdravstvoto, obrazovanieto administracijata itn. Vo taa nasoka o~ekuvame Vladata da podgotvi soodvetna zakonska regulativa.