Za unikatnosta na makedonskite ora

POHODOT NA "ALEKSANDAR MAKEDONSKI"

Pi{uva: Jasminka MARKOVSKA

  • Site n# falat, no finansiska pomo{ ne dobivame od nikoj, sponzorstva nemame, a i Ministerstvoto za kultura nema pari za kulturata
  • Ritamot na makedonskite ora e mnogu te`ok, od dvo~etvrtinski, ~etiri~etvrtinski, sedmo~etvrtinski, edinaeset~etvrtinski, te`ok e za kopirawe i igrawe i na{ite ora vo mnogu ne{ta se edinstveni vo svetot

Samo vo Skopje, pred desetina godini postoele ~etirieset i nekolku ansambli, a denes gi ima ed-vaj desetina, poradi neanga`iranosta na dr`avata i nefinansiraweto vo ovoj domen na kulturata. Edno od novosozdadenite kulturno-umetni~ki dru{tva e i amaterskoto KUD "Aleksandar Makedonski". Dru{tvoto e osnovano vo 1998 godina, od grupa entuzijasti. Podeleno e vo dve grupi. Vo prvata - deca od sedum do ~etirinaeset godini, a vo vtorata od ~etirinaeset godini pa nagore, bez ograni~uvawa. Dru{tvoto e vodeno od Rade Jakimovski i Zlate Bonevski koi se i negovi umetni~ki rakovoditeli. Dvajcata, prvo imaat igrano deset godini vo "Tanec", pa vo "Naum Naumovski-Bor~e" vo Ohis, a od 1992 godina stanaa umetni~ki rakovoditeli na istoto Dru{tvo. Potoa re{ija da se odvojat i da go oformat "Aleksandar Makedonski". Sega zasega, Dru{tvoto nema svoi prostorii, pla}a visoka kirija i ima postojani problemi so finansiite {to im se potrebni za narodnite nosii i za razni drugi dava~ki.

Site n# falat, no finansiska pomo{ ne dobivame od nikoj, sponzorstva nemame, a i Ministerstvoto za kultura nema pari za kulturata, veli gospodinot Jakimovski.

FOLKLORNA RAZNOVIDNOST

Kaj drugite zemji, naj~esto, ima dva ritma, a pak vo makedonskiot folklor sekoe selo ima svoi obele`ja. Na{iot folklor mnogu e raznoviden. Vo Isto~na Makedonija e poinakov od Zapadna, a vo severniot del od dr`avava e razli~en od onoj vo Egejska Makedonija i toa ne se razlikuva samo po muzikata i igrata na igraorcite, tuku i po nosijata.

Ritamot na makedonskite ora e mnogu kompliciran, od dvo~etvrtinski, ~etiri~etvrtinski, sedmo~etvrtinski, edinaeset~etvrtinski, te`ok e za kopirawe i igrawe i na{ite ora vo mnogu ne{ta se edinstveni vo svetot. No, vo Makedonija mnogu malku se obrnuva vnimanie na folklorot, dodeka na Zapad, biletite {to se prodavaat za da n# gledaat (bidej}i za niv ovoj folklor e atraktiven i ubav), se dvi`at i do 50 germanski marki. Koga ima festivali nekade vo svetot, makedonskite igraorci sekoga{ se ostaveni za fini{, bidej}i publikata ostanuva do samiot kraj na festivalot za da go gleda nastapot na Makedonija. A obratno, koga na kraj e ostavena igraorna grupa od nekoja druga zemja, posetitelite si odat. Isto taka, na natprevaruva~kite festivali nema slu~aj makedonska igraorna grupa da se vrati bez medal, objasnuva g. Bonevski.

ALEKSANDROVO POKOLENIE

Koga porano gostuvavme so ansanblite od Makedonija na festivalite {irum svetot, naj~esto n# pretstavuvaa kako pokolenija na Aleksandar Makedonski, pa ottuka dojdovme na ideja ova Kulturno-umetni~ko dru{tvo da go imenuvame po golemiot vojskovodec, Makedonecot Aleksandar Makedonski, ni objasnija za imeto umetni~kite rakovoditeli na KUD "Aleksandar Makedonski". Makedonija e zemja koja ima prepoznatliv folklor, no i pokraj toa {to sme jaki vo folklorot, sme prepoznatlivi i po imeto. Dosega imame gostuvano vo MRTV i vo televizija "Sitel", a turneja imavme minatata godina vo Bugarija, vo gradot Veliko Trnovo, kade se odr`a festival na koj u~estvuvaa u{te petnaeset drugi dr`avi. Ovaa godina, pak, sme pokaneti vo Holandija.