Novi istoriski pogledi (4)

KRAJOT NA PIJANE^KATA REPUBLIKA

Pi{uva: d-r Blagoj Stoi~ovski

  • Faktot {to bila sozdadena Pijane~kata Republika potvrduva deka makedonskoto nacionalno bitie bilo ve}e osoznaeno i deka makedonskiot narod ne mo`el pove}e da se pomiruva so dolgotrajnoto tursko ropstvo
  • Prezemaweto na vlasta vo Pijanec predizvikalo nevidena begalska kriza, pri {to brojni vidni semejstva zasekoga{ se iselile od ovoj kraj, nao|aj}i pristap vo Bugarija, vo toga{ oslobodenite predeli od ruskite vojski
  • Slavniot makedonski vojvoda od buntovniot Male{ zel aktivno u~estvo vo Srpsko-turskata vojna od 1876 godina, vo Rusko-turskata vojna od 1877-78 godina, vo Srpsko-bugarskata vojna

Za razlika od obidot na selanite od Razlovci i okolnite sela na Pijanec i Male{evo, koi so oru`je v raka se krenale na vooru`en otpor protiv nesnosniot turski gnet i neizdr`livite dava~i, od edna, kako i zulumite, pqa~kosuvawata i nasilstvata, od druga strana, vo poznatoto Razlove~ko vostanie, vojvodata Dedo Ilo Markov Male{evski imal svoi sopstveni planovi za osloboduvawe na Makedonija. Toj bil svesen za silata i mo}ta na Otomanskata imperija, ~ij{to centralen del vo Evropa go zazemala Makedonija i koj{to bil od vitalen interes za nivno opstojuvawe na Balkanot. Imaj}i go predvid svoeto dolgogodi{no revolucionerno iskustvo i ajdutstvo vo Makedonija, Bugarija i Srbija, nemu mu bilo sovr{eno jasno deka Makedonija sama i bez pomo{ na Rusija koja vo toa vreme pretstavuvala edinstvena sila {to mo`ela da gi zani{a temelite na ve}e oslabenata turska imperija, ne }e mo`e da se oslobodi. So ogled na faktot {to toj u~estvuval vo makedonskite dobrovolni ~eti vo ramkite na ruskata armija za osloboduvawe na delovi od Bugarija, toj, kako i mnogumina drugi Makedonci, o~ekuval deka so pomo{ na Rusite }e mo`e da se oslobodi i negovata rodna Makedonija. No, i pokraj toa, toj bil svesen deka od politi~ki pri~ini Rusite ne sakale da ja preminat demarkacionata linija i da navlezat podlaboko vo teritorijata na Makedonija i da pomognat vo nejzinoto osloboduvawe.

ITRINATA NA DEDO ILO

Za taa cel, a imaj}i ja predvid ja~inata na turskiot asker, ba{ibozukot i administracijata, za ostvaruvawe na svoite osloboditelni nameri toj bil prinuden da se poslu`i so itrina. Imeno, iako bil svesen deka Rusite ne doa|aat vo Pijanec i Male{evo, koga toj do{ol vo Dolni Crkvinec i vo Carevo Selo jasno i glasno izjavil deka toj doa|a kako avangarda, kako predvesnik na ruskata vojska, so cel da go oslobodi Pijanec. Turskite prvenci, smetaj}i deka Dedo Ilo e zastapnik i prodol`uva~ na deloto na ruskite vojski, dobrovolno i bez nikakov otpor ja napu{tile Pijane~kata kotlina. Na toj na~in, turskite vlasti i administracijata bez borba ili kakov bilo drug akt na protivewe se pokorile na novata vlast {to ja vospostavil vojvodata Dedo Ilo Male{evski, vo sodejstvo so Dimitar Pop Georgiev - Berovski. Ovoj ~in zaslu`uva posebno vnimanie, bidej}i Pijanec bil osloboden bez kakov bilo otpor, bez ni~ija pomo{, kade {to i bila vospostavena narodna vlast so privremena vlada i re~isi site neophodni administrativni institucii. So toa, vojvodata Ilo Markov - Male{evski pridonel vesta za Pijane~kata Republika i za nejziniot centar Carevo Selo da se prenesat nasekade niz Evropa, pa i po{iroko, i da stanat mesto za poklonenie i po~it. Za{to da se sozdade slobodna teritorija vo centralniot del na evropska Turcija, vo toa vreme pretstavuvalo nastan od prvostepeno zna~ewe. Toa bilo i obid da se ostvarat i idealite na ovoj male{evski gorostasen vojvoda i revolucioner, kako i na niza drugi makedonski revolucioneri i tribuni za sozdavawe na svoja sopstvena dr`ava i za otfrlawe na nesnosniot pove}evekoven turski jarem.

Ku}ata - muzej vo ]ustendil

Faktot {to bila sozdadena Pijane~kata Republika potvrduva deka makedonskoto nacionalno bitie bilo ve}e osoznaeno i deka makedonskiot narod ne mo`el pove}e da se pomiruva so dolgotrajnoto tursko ropstvo. Taa zastarena ideja }e prodol`i da se osmisluva i vo Kresnensko-razlo{koto vostanie ili Makedonskoto vostanie od 1878 godina, kako i vo 25 godini podocne`noto Ilindensko vostanie ~ij{to vrv go dostigna so vostanovuvaweto na Kru{evskata Republika vo 1903 godina.

Nadgobniot spomenik na Dedo Ilo vo ]ustendil

No, iako dvomese~nata sloboda na Pijane~kata Republika bila nasilno prekinata od strana na Turcite, duhot na narodot ostanal bodar, neskr{liv, so verba i nade` koga toga{ da go do~eka svoeto osloboduvawe. Osloboduvaweto na Pijanec i formiraweto na Pijane~kata Republika go pretstavuva{e idealot kon koj, vsu{nost, se stremele site eksploatirani narodni masi. Prezemaweto na vlasta vo Pijanec predizvikalo nevidena begalska kriza, pri {to brojni vidni semejstva zasekoga{ se iselile od ovoj kraj, nao|aj}i pristap vo Bugarija, vo toga{ oslobodenite predeli od ruskite vojski, pla{ej}i se od turskata odmazda vrz nedol`noto makedonsko naselenie. Toa bilo i pri~inata {to pogolem del od ponaprednoto pijane~ko naselenie ne se vratilo povtorno vo svojot roden kraj i pokraj proklamiranata dobra volja na turskite vlastodr{ci za nivno bezbedno vra}awe vo nivnite rodni ogni{ta.

AJDUK I TRIBUN

Gorenavedenite nastani vo Pijanec imale zna~aen odglas me|u makedonskoto naselenie vo ovie i vo sosednite oblasti, me|u turskite vlasti i kaj stranskite konzuli. Za toa govorat i brojnite voeni izve{tai pronajdeni vo arhivite vo Sofija, Belgrad i Solun.

Ovie novi soznanija za vakviot zna~aen ~in od ponovata makedonska istorija po~ivaat vrz neobjaveni arhivski dokumenti, protokoli, prepiski, spomeni i druga literatura pronajdena vo arhivite, istoriskite muzei i bibliotekite vo ]ustendil, Blagoevgrad i Sofija. Seto toa se objavuva za prvpat blagodarenie na otvorenosta na bugarskite arhivi, koi vo minatoto bea te{ko ili voop{to nedostapni za nekoi dokumenti za makedonskite nau~ni rabotnici.

Slavniot makedonski vojvoda od buntovniot Male{ zel aktivno u~estvo vo Srpsko-turskata vojna od 1876 godina, vo Rusko-turskata vojna od 1877-78 godina, vo Srpsko-bugarskata vojna, potoa kako voda~ na ~eta od makedonski dobrovolci vo ruskata armija za osloboduvawe na nekoi reoni vo Bugarija, a vo Makedonija ja sozdal prvata slobodna makedonska teritorija - Pijane~kata Republika. Poradi taa negova isklu~itelno zna~ajna revolucionerna dejnost negovite zaslugi zazedoa visoko mesto vo srpskata, vo bugarskata i vo makedonskata istoriografija, kako ajduk i tribun od balkanski ma{tab. Po ukinuvaweto na Pijane~kata Republika, zaedno so mnogu begalci od Pijane~ko, toj se nastanuva vo ]ustendil, gradot vo koj{to toj go pominal ostatokot od svojot `ivot, s# do 17 april 1898 godina koga po~inal vo dlaboka starost, zadovolen od seto ona {to go ostvaril vo negoviot buren i ploden `ivot. No, i pokraj negovite zaslugi i za sosednite narodi na Makedonija, i pokraj toa {to dolgo vreme `iveel nadvor od Makedonija, toj se so`ivuval so potresnata sudbina i so borbeniot ideal na svojot narod i zaradi toa toj spa|a vo redot na onie gordi makedonski sinovi, koi{to kontinuirano rabotele i se borele za ostvaruvawe na pravoto na makedonskiot narod na samoopredeluvawe.

(Kraj)