GOLEMOTO MAKEDONSKO SRCE NA ZABRDENI

Za tolku kratko vreme ovaa prili~no {arena grupa, spored svojot profesionalen sostav (studenti, artisti, biznismeni, istori~ari, novinari), pomina dolg pat i poseti nekolku navistina zna~ajni mesta vo Egejska Makedonija - najgolemiot, najbogatiot, rasko{no privle~niot del i, bi dodale, bez dvoumewe - golemoto silno pulsira~ko srce na raspar~ena i podelena Makedonija. Vo tekot na ovaa naporna turisti~ka tura gi posetivme gradovite Lerin i Voden, legendarnata Pela - prestolninata na Aleksandar Makedonski - carot na carevite i istovremeno najgolem vojskovodec i osvojuva~ vo istorijata na svetskata civilizacija, vladetelot na najgolemata imperija {to se pameti dosega, i, sekako, najgolemoto svetili{te za sekoj nacionalno osoznaen Makedonec, kako i lerinskoto selo Zabrdeni.

Prvata destinacija od ovaa dolga i naporna mar{ruta {to ja pominavme be{e gradot Lerin. Ovde go sre}avame i, se razbira, se zapoznavame so eden od ~lenovite na rakovodstvoto na "Vino`ito" - edinstvenata politi~ka partija na Makedoncite vo Grcija, Pavle Vaskopulos, no za vreme na kratkata pro{etka niz gradot zapoznavme i mnogumina drugi Makedonci, koi mnogu dobro zboruvaat na svojot maj~in makedonski jazik. Na{ vpe~atok e deka vo Lerin na{incite ne samo {to sosema slobodno zboruvaat makedonski, tuku toj e ramnopraven so gr~kiot, ako ne i dominanten, osobeno me|u povozrasnite. Vo Lerin go posetivme i Gradskiot muzej kade {to se zapoznavme so del od bogatite arheolo{ki naodi od etni~kiot i drugite periodi od istorijata na ovoj kraj.

Kako vistinski predizvik i prvostepena provokacija se poka`a deka e slednata na{a destinacija, a toa be{e gradot Voden. Ne e voop{to slu~ajno {to mnogumina od svetskite, pa i od gr~kite u~eni vo istra`uvawata na dolgo i na{iroko ja obrazlo`uvaat i branat tezata deka tokmu Voden, vo eden period od burnata makedonska anti~ka istorija bil sedi{te na makedonskite imperatori, {to zna~i, bil carski grad. Voden do dene{en den zadr`al pove}e belezi od nekoga{nata elegancija, {arm i slava na imperatorski grad. Osven toa, ovoj grad go krasi i nekoja posebna blagost, pitomost, mediteranski naboj i {mek, {to mnogu retko se sre}ava vo kontinentalnite gradovi.

A {to da se ka`e za unikatnite prirodni vrednosti so koi tolku {tedro Voden go daruvala majkata priroda? Dolg e spisokot na ubavinite na ova rajsko mesto i koga bi se zadr`uvale makar samo na najodbranite od niv za da se opi{at onaka kako {to prilega, za toa }e bide potrebno mnogu prostor. Vo slu~ajov }e se zadr`ime samo na pro~uenite vodopadi, koi pretstavuvaat edinstvena prirodna retkost na Balkanot, za koi se ispleteni bezbroj legendi, no tie podolgo vreme se pretvoreni vo isklu~itelna turisi~ka atrakcija, koja doma}inite mnogu ve{to ja koristat i od nea ostvaruvaat fantasti~ni prihodi. Bujnite vodenski vodopadi {to permanentno gi odu{evuvaat iljadnicite turisti i drugi posetiteli se koristat i za edna mnogu prozai~na rabota - proizvodstvo na elektri~na energija. Imeno, vodite od vodenskite vodopadi se iskoristeni da gi pridvi`uvaat turbintite na prvata hidrocentrala vo Grcija.

Kratkata vizita na rajskiot i nekoga{ carski grad Voden zavr{uva vo maksimalno vedro raspolo`enie i so dlaboko vre`ani spomeni vo du{ite i srcata na sekoj poedinec. Sosema za kraj, koga stanuva zbor za Voden, poto~no za na{ata kratka poseta na ovoj grad, neodminlivo e da se napomne i toa deka so cel da se zaokru`i pretstavata za edno takvo istorisko mesto, be{e organizirana vizita i na negovata anti~ka naselba. I od ovaa poseta nosime silni vpe~atoci, ama ostanuva istovremeno i gor~liviot vkus, poto~no pra{aweto: zo{to i pokraj zabele`livite, daleku pogolemi dimenzii na anti~kiot grad Voden, za posetitelite e dostapno za razgleduvawe (arheolo{ki razotkrien) samo eden pomal del od nego?!

Na{eto pate{estvie prodol`uva ponatamu. Zabrevtaniot avtobus kone~no n# donesuva na odnapred najavuvanata najatraktivna i najspektakularna destinacija - nekoga{nata prestolnina na Makedonija od periodot na vladeeweto na Aleksandar Makedonski - Pela. Toa treba{e da bide vrv, kruna na ovaa poseta, vistinski axilak za site u~esnici vo ovaa turisti~ka tura. Posetata se realizira{e, no samo delumno se ostvarija golemite o~ekuvawa.

Od ona {to go razotkrile arheolozite od nekoga{nata Pela, a politikata (vlasta) im dozvolila da go podgotvat i osposobat za razgleduvawe na posetitelite, mnogu te{ko mo`e da se sklopi mozaikot za damne{nata golemina, mo} i slava na pro~uenata prestolnina na najgolemiot makedonski i svetski imperator na site vremiwa - golemiot Aleksandar. Malku, navistina e malku staveno na uvid na posetitelot za da mo`e da si pretstavi barem nekakva slika za gradot, za carskiot grad od kade pred ne{to pove}e od 23 veka se upravuva{e so celiot dogota{ poznat svet i dr`avi {to postoeja na Zemjata. Osven toa, vo taa Pela {to e arheolo{ki razotkriena i kade {to im e dozvoleno na posetitelite da ja razgleduvaat, nema ni traga ni glas od Palatata kade {to e roden i kade {to e krunisan podocne`niot car na carevite - semo}niot Aleksandar Makedonski. Najblago ka`ano ~udno i mnogu, mnogu neobi~no.

Otsprotiva na nekoga{nata Pela ima i edna moderno izgradena zgrada so skromni dimenzii na koja pi{uva deka e muzej na najraznovidni predmeti otkrieni vo Pela. Vlegovme vo ovaa zgrada i gi razgledavme izlo`enite eksponati vo nea. I ovde ne zabele`avme ni{to neobi~no, ni{to atraktivno {to bi mo`elo posebno da go isprovocira vnimanieto na posetitelot. Naj~udno, sepak, ostanuva toa {to najgolemiot del od izlo`enite eksponati i ovde ne se razlikuvaa od onie {to gi vidovme vo Muzejot na gradot Lerin. Da vidi{, pa da ne veruva{. Vo sekoj slu~aj, ~udno, ama vistinito.

Posetata na slavnata Pela ja zavr{uvame so izme{ani ~uvstva i otvoreno nezadovolstvo od odnosot {to Grcite go projavuvaat kon ova najgolemo anti~ko svetili{te na Makedoncite. Sleduva vra}aweto nazad kon Skopje, no prethodno vo mar{rutata za ova turisti~ko patuvawe e predvidena u{te edna popatna stanica, a toa e posetata na seloto Zabrdeni - Lerinsko, naselba vo koja `iveat isklu~ivo Makedonci. Deka e toa navistina taka, na najdobar mo`en na~in se uverivme nabrzo, odnosno u{te vedna{ po pristignuvaweto vo seloto.

Vo Zabrdeni pristignuvame na pristemnuvawe. Videlinata na denot e s# u{te dovolno jaka za da mo`e da se zabele`i na sretseloto, nevoobi~aenata razdvi`enost i nesekojdnevnata sve~ena atmosfera. Pred selskata kafeana, so naglaseno qubopitstvo go pre~ekuvaat na{eto pristignuvawe dva-trieset povozrasni `iteli na Zabrdeni, verojatno penzioneri. Ne e pomala qubopitnosta nitu kaj drugite gra|ani na Zabrdeni, koi s# pove}e i vo pogolem broj nadoa|aat na svoevidniot selski plo{tad, kade po izvesno vreme treba da zapo~ne kulturno-zabavnata programa {to e podgotvena za posve~eno odbele`uvawe na verskiot praznik koj go slavi ova selo, a toa e golemiot hristijanski praznik Car Konstantin i carica Elena.

Maloto plo{tat~e i celoto sretselo s# pozabrzano se ispolnuva so lu|e. So nastapuvaweto na mrakot, poto~no otkako ubavo se stemni, centarot na Zabrdeni ve}e be{e celosno ispolnet od `itelite na seloto. Na sretseloto bukvalno ve}e vrie{e kako vo ko{nica. Ovde sega kako da bea sobrani site `iteli na Zabrdeni, koi se sposobni da se dvi`at, i staro i mlado i ma{ko i `ensko, kako {to se veli.

Na dobro osvetleniot selski plo{tad ve}e se nao|aat i muzi~arite {to }e gi zabavuvaat zabrd~ani ovaa ve~er, a pokraj niv e i neophodnata silna aparatura za nivnite instrumenti. Na betonskata bina nervozno {etaat i silno vozbudenite mali igraorki - u~eni~ki vo poniskite oddelenija na osnovnoto u~ili{te, koi se oble~eni vo tipi~na narodna makedonska nosija od ovoj kraj, za koi vo programata e predvideno da nastapat so izvedbi na nekolku ora, poto~no so cel eden splet od ora od lerinskiot kraj.

Narodot e sobran, muzi~arite i igraorcite se podgotveni, a toa zna~i deka veselbata ili pretstavata, seedno, mo`e da po~ne. Taka i se slu~i. Programata kone~no po~nuva i nea so golemo vnimanie ja sledat golemiot broj posetiteli. Sekoja to~ka od programata, bez ogled dali e toa interpretacija na nekoja makedonska narodna pesna ili, pak, izvedba na nekoe od izvornite ora od Lerinsko, publikata gi nagraduva so silni spontani aplauzi.

Me|utoa, oficijalniot del od programata ne trae dolgo (ne pove}e od eden ~as), a seop{tata veselba prodol`uva so izvorni lokalni narodni pesni, no i na drugi makedonski narodni pesni {to se peat vo site tri dela na Makedonija. Silno inspiriranite muzi~ari i interpretatori ispolnuvaat golem broj lirski i patriotski makedonski pesni, veseli, ta`ni, humoristi~ni, no najbrojni od ispeanite pesni se komitski. Sekoja pesna {to se ispolnuva (pee) i {to e pridru`uvana od muzi~ki instrumentalisti, redovno e prosledena i od igraorna izvedba na golem del od prisutnite.

Navistina be{e prekrasna gletkata {to se pru`a{e pred na{ite o~i ve~erta na 20-ti maj godinava na sretseloto vo lerinskoto selo Zabrdeni. Strojni momi i mom~iwa, koj od koj poli~en, no i ne mal broj sredove~ni i stari lu|e, pa i mali de~iwa smerno i dostoinstveno gazat vo dolgiot i zmiulest makedonski tanec. Igraat pod taktot na dobro izve`banata muzika ovie veseli i nasmeani makedonski lu|e, ovie li~ni i preli~ni Makedonki i Makedonci, a od nivnite lica blika nekakva ~udesna, neobi~na radost i sre}a, dodeka na{ite srca se topat od milina. Taa nepovtorliva igra, toj neobjasniv igraoren zanes na zabrd~ani trae{e s# do ranite utrinski ~asovi, {to zna~i deka trae{e cela bo`ja no}.

Go napu{tame Zabrdeni vo tri ~asot po polno}, a pesnata makedonska prodol`i da e~i sretselo, kako {to prodol`i i da se vie oroto na{e makedonsko. Istoto toa selo Zabrdeni, koe samo vo ovoj dvaesetti vek e dvapati goreno: vo 1905-ta i vo 1912-ta godina. Toa e istoto lerinsko selo, koe vo tekot na Vtorata svetska vojna i osobeno vo Gra|anskata vojna vo Grcija dade nad 40 `rtvi. Zabrdeni, koe sega ima 120 ku}i, so okolu 600 `iteli, s# u{te `ivee so ovie dlaboki luzni. Negovite `iteli sigurno u{te dolgo }e gi boleduvaat i }e gi lekuvaat ovie dlaboki rani, no mnogu va`no e {to tie i pokraj silnata presija na gr~kata vlast, koja ne izbira sredstva za negirawe i odnaroduvawe na s# {to e makedonsko, nepokoleblivo go branat svoeto makedonsko nacionalno bitie. Tie lu|e, tie krasni i prekrasni Makedonci sekoga{ }e ja imaat na{ata bezrezervna poddr{ka. Golemo e i na{eto po~ituvawe kon niv, za{to e golemo, gramadno kako Olimp, srceto makedonsko na Zabrdeni.