Istra`uvawe na Zdru`enieto na lekarite po socijalna medicina

TUTUNOT UBIVA!

Pi{uva: Mileva LAZOVA

Sekojdnevno, 11.000 lica vo svetot umiraat od bolest {to e posledica na pu{eweto

Od 1.203 lekari, 543 ne bile pu{a~i voop{to, dodeka sekojdnevni pu{a~i se 406 od koi 214 ma`i, a 192 `eni. Povremeni pu{a~i se 105, pove}eto se `eni - 64, a ma`i 41, dodeka porane{ni pu{a~i se 144, od koi 90 ma`i, a 54 `eni

^udnoto rastenie-tutunot za prv pat e doneseno vo Evropa vo 1492 godina i se smetalo deka e univerzalno sredstvo za lekuvawe na sekakvi bolesti. No, denes se znae deka ~adot od tutunot sodr`i preku 4.000 materii me|u koi nikotinot koj {tetno vlijae vrz vegetativniot nerven sistem koj rakovodi so rabotata na vnatre{nite organi (srce, krvotok, beli drobovi, stomak). Nikotinot predizvikuva psihi~ka i fizi~ka zavisnost. Poradi ovaa zavisnost pu{a~ite mnogu te{ko mo`at da prestanat da pu{at ili po kratko vreme povtorno po~nuvaat da pu{at. Sekojdnevno, 11.000 lica vo svetot umiraat od bolest {to e posledica na pu{eweto. Okolu 70 otsto vozrasni vo razvienite zemji velat deka bi sakale da prestanat da pu{at. Od onie koi se obidele da prestanat, 98 otsto povtorno po~nale da pu{at vo period pomalku od edna godina. Vo zemjite vo razvoj s# pove}e se zgolemuva brojot na pu{a~ite vo sporedba so razvienite zemji. Vo SAD, 55 otsto ma`i vo 1950 godina bile pu{a~i. Nivniot broj padnal na 28 otsto vo 1995 godina.

Godina{noto moto na Svetskata zdravstvena organizacija pri odbele`uvaweto na Svetskiot den na borba protiv pu{eweto be{e "Tutunot ubiva, ne se somnevajte". Toa e rezultat na edna {iroka akcija koja{to ja prevzema SZO na ~elo so d-r Gro Harlem Brudland, generalen direktor na Svetskata zdravstvena organizacija, koj voedno apelira{e "Tutunot ubiva" do onie mladi i malku postari koi bi mo`ele da se dvoumat dali da po~nat da pu{at ili ne. Makedonija kako ~lenka na SZO aktivno u~estvuva vo kreiraweto na dokument za za~uvuvawe na zdravjeto na naselenieto {irum svetot.

ISTRA@UVAWE

Vo vrska so toa {to napravi Makedonija kako zemja na planot na prevencija od ovaa zavisnost porazgovaravme so d-r Mome Spasovski, nacionalen sovetnik, sorabotnik na SZO za kontrola na pu{eweto.

Ne raspolagame so validni podatoci za stapkata na ra{irenost na tutunot vo odredeni populacioni grupi, veli gospodinot Spasovski, no prvo {to napravivme vo 1999 godina e toa {to sprovedovme proekt zaedno so SZO za zastapenosta na pu{eweto kaj lekarite vo Evropa vo koj i Makedonija ima u~estvo.

Ovoj proekt vo vid na istra`uvawe go realizira{e d-r Mome Spasovski zaedno so Zdru`enieto na lekarite po socijalna medicina. Vo istra`uvaweto bea opfateni 1.203 lekari, a e sprovedeno vrz osnova na anketen pra{alnik koj{to e definiran od strana na SZO. Istra`uvaweto koe trae{e od septemvri do dekemvri go poka`a slednoto: Od 1.203 lekari, 543 ne bile pu{a~i voop{to, dodeka sekojdnevni pu{a~i se 406 od koi 214 ma`i, a 192 `eni. Povremeni pu{a~i se 105, pove}eto `eni - 64, a ma`i 41, dodeka porane{ni pu{a~i se 144, od koi 90 ma`i, a 54 `eni.

ZAKON

Zna~i, nie gi podelivme na sekojdnevni pu{a~i, povremeni pu{a~i, porane{ni pu{a~i i onie koi voop{to ne pu{at, veli d-r Spasovski. Isto taka postojat podatoci za raspostranetosta po profili, fakti~ki gi grupirame vo lekari od op{ta praksa, specijalisti, hirurzi, lekari od javno zdravstvo i drugi specijalnosti. Dojdovme do zaklu~ok deka hirurzite najmnogu go koristat tutunot. Vo odnos na toa koga na{ite lekari po~nale da pu{at fakt e deka me|u 18 i 25 godina, a toa e period koga zapo~nuva nivnoto studirawe. Najaktivni pu{a~i se od 46 do 55 godini. Vo odnos na onie koi se porane{ni pu{a~i, pu{a~kiot interval se dvi`i od 16 godini kaj ma`ite, a 14 kaj `enite. Vo krajna linija mo`eme da ka`eme deka 61 otsto od site pu{a~i, pu{at pome|u 5 i 20 cigari dnevno, a 35 posto duri i pove}e od 20 cigari na den. Od onie koi ne pu{ele, 37 otsto se ma`i, odnosno 53 posto se `eni.

Ottuka, mo`eme da konstatirame deka imame visok porast na pu{a~i me|u lekarite, a toa podrazbira prezemawe na {iroka akcija za promocija na zdravjeto i dosledno sproveduvawe na zakonskite propisi za zabrana na pu{eweto. Fakt e deka pu{a~ite te{ko se odu~uvaat od cigarite. Na{ite zakonski propisi treba da gi usoglasime so zakonite na Evropskata unija, a ve}e imavme sorabotka so odgovornite lica. Vo idnina treba da ima rigorozna kontrola na sproveduvawe na zakonskite propisi vo site inspekcii koi{to postojat vo dr`avata, da ne bide seto toa ostaveno samo na zdravstvenata inspekcija.