Svetski den na ekologijata

ZAGADUVA^OT PLA]A

Pi{uva: Marina STAMENKOVA

  • Vo aktivnostite na Organizacijata na Obedinetite nacii, vo ramkite na mototo "2000 - ta ekolo{ki milenium - Vreme za akcija", me|u drugite zemji - ~lenki aktivno e vklu~ena i Makedonija preku resornoto Ministerstvo za `ivotna sredina
  • Do 2015 godina da se namali siroma{tijata na polovina, podobro da se koordiniraat zakonodavnite i legalnite instrumenti kako i da se realizira vizijata za bogat svet bez geta.

Od 1972 godina, petti juni se proslavuva kako Svetski den na ekologijata i na nekoj na~in taa 1972 godina i Konvencijata {to e donesena na Samitot vo Rio, pretstavuva presvrtnica vo globalnite dvi`ewa za za{titata na `ivotnata sredina vo svetot. Vo aktivnostite na Organizacijata na Obedinetite nacii, vo ramkite na mototo "2000 - ta ekolo{ki milenium - Vreme za akcija", me|u drugite zemji - ~lenki aktivno e vklu~ena i Makedonija preku resornoto Ministerstvo za `ivotna sredina.

Ministerstvoto za `ivotna sredina, po povod Svetskiot den na ekologijata prezema golem broj na aktivnosti me|u koi vo Ohrid, vo ramkite na festivalot "Ekologija, kultura Ohrid - 2000", Ministerstvoto ima svoja prezentacija za za{tita na prirodnite bogatstva. Na odr`anata pres - konferencija, direktorot na Zavodot za `ivotna sredina, Kokan Siderovski, dade osvrt na nastanite {to se slu~uvaa na Prviot globalen ministerski forum za `ivotna sredina {to se odr`a od 29 do 31 maj 2000 - ta godina vo Malme ([vedska), na koj u~estvuva{e i delegacija od Ministerstvoto za `ivotna sredina od Makedonija.

DEKLARACIJATA OD MALME

Na Globalniot ministerski forum za `ivotna sredina kako {to informira{e direktorot na Zavodot za za{tita na `ivotnata sredina Kokan Siderovski osnovna cel be{e: Institucionalizacija na procesot na vospostavuvawe na koherentna politika vo oblasta na `ivotnata sredina. Kako rezultat na ovaa konferecija proizleze Ministerskata deklaracija od Malme koja opfa}a ~etiri to~ki i toa: Glavni ekolo{ki predizvici vo 21 - ot vek; Privaten sektor i `ivotnata sredina; Gra|ansko op{testvo i `ivotnata sredina i Revizija na preporakite na UNCED.

Vo ramkite na glavnite ekolo{ki predizvici postojat pove}e pra{awa na koi mora da se stavi poseben akcent kako {to e na primer rizikot od klimatski promeni, nedostatok na voda i hrana, eksploatacija i osiroma{uvawe na biolo{kite resursi i {umite, rizikot od opasni hemikalii, kako i zabrzaniot trend na urbanizacija koj vlijae vrz `ivotnata sredina. Vo toj odnos mora da se integrira ekolo{kiot pristap vo procesot na donesuvawe odluki, da se zgolemi javnata svest i obrazovanie kako i vklu~uvawe na ekolo{kata perspektiva vo proektiraweto i procenkata na makroekonomskata politika.

Vo ramkite na privatniot sektor, koj pretstavuva globalen faktor preku investicionite procesi ima silno vlijanie na ekolo{kite trendovi.

Vo sklopot na ovoj faktor, vladite vo globalniot investicionen proces imaat krucijalna uloga kako kreatori na institucionalni i regulira~ki kapaciteti, preku vospostavuvawe na principot "zagaduva~ot pla}a" i vospostavuvawe na monitoringot i indikatori za sostojbata na `ivotnata sredina.

Vo odnos pak na preporakite na UNEP - vladite i UNEP mora da igraat glavna uloga vo podgotvuvaweto na revizijata na UNCED na regionalno i globalno nivo. Konferencijata vo 2002, (Rio + 10) treba da gi istakne glavnite predizvici za razvoj, a osobeno efektite koi predizvikuvaat siroma{tija na naselenieto i neracionalno konsumirawr na prirodni resursi koi rezultiraat so degradacija na `ivotnata sredina.

SVET BEZ GETA

Na Prviot globalen forum se doneseni i slednite zaklu~oci koi gi obvrzuvaat zemjite - u~esni~ki da obezbedat ekolo{ka sigurnost preku navremeno deluvawe i izvestuvawe, da se integriraat principite za za{tita na `ivotnata sredina vo ekonomska i socijalna politika, do 2015 godina da se namali siroma{tijata na polovina, podobro da se koordiniraat zakonodavnite i legalnite instrumenti kako i da se realizira vizijata za bogat svet bez geta.

Na ovoj Svetski den na ekologijata, da se re{ime da prezememe pozitivni ~ekori vo borbata protiv degradacijata na `ivotnata sredina. Da gi zdru`ime na{ite tehnolo{ki i kreativni mo`nosti so na{ata mudrost, i da go preobrazime trendot na nasilstvo protiv prirodata i `iviot svet. Vo sprotivno, nie mo`ebi nema da imame novi iljada godini za da gi koregirame na{ite gre{ki.

(Kofi Anan, generalen sekretar na OON)