Vnatre{nosta ne e centar

MOLK ZA "PROVINCISKIOT" TEATAR

Pi{uva: Jasminka MARKOVSKA

Zarem goleminata ili mestopolo`bata na gradot se faktori koi odlu~uvaat za kvalitetot na pretstavite? Zarem kvalitetot ne doa|a i od "vnatre{nosta", tuku samo od "centarot"?

Teatrite vo Makedonija, i pokraj te{kite finansiski mo`nosti za ostvaruvawe na svoite zacrtani planovi, ume{no se snao|aat i pravat pretstavi {to se na visoko nivo, {to se po vkus i na na{iot ~ovek, no i po vkus na prefinetiot Francuzin, na primer. I toa ne e sporno. Sporno e zo{to teatrite od vnatre{nosta se vo senka na onie vo glavniot grad. Zarem goleminata ili mestopolo`bata na gradot se faktori koi odlu~uvaat za kvalitetot na pretstavite? Zarem kvalitetot ne doa|a i od "vnatre{nosta", tuku samo od "centarot"? Zna~i, pogolem grad - pogolema umetnost! Demek, goleminata i mestopolo`bata na objektot odlu~uvaat za kvalitetot! Ottuka, Bitola ili Strumica ili [tip imaat poslabi akteri, bidej}i ne se od nekoj od teatrite vo Skopje. Pa, ako ova ne e pri~inata, toga{ {to e ona {to pretstavuva pri~ina za premol~uvawe na uspe{nosta na teatrite od drugite gradovi na Makedonija, ili ignorirawe na nivnata rabota?! Ovie teatri nemaat problemi ili nemaat so {to da se pofalat?

Za ova vtoroto, ne bi rekle deka e taka. Na primer, teatarot vo Bitola poslednive 20 godini e eden od najuspe{nite vo dr`avava. Uspe{nosta na Bitolskiot teatar e i vo brojot na pretstavite i po nivniot kvalitet i po brojot na dobieni nagradi za pretstavi, no i za re`ii na re`iseri od ovoj teatar, za nagradi {to glumcite gi imaat dobieno i na teatarskite festivali vo dr`avava i nadvor od nea. Pa sepak, za pove}eto ovoj podatok e za~uduva~ki, a u{te poza~uduva~ki za lu|eto od teatarot e, blago ka`ano, nivnata neadekvatna plata za golemata uloga {to dolgo vreme ja imaat na makedonskata teatarska scena. I neka razmislat onie koi se plateni za toa dali ednite zaslu`uvaat povisoki primawa, a drugite poniski samo zatoa {to ednite se od "golem", a drugite od "mal - provinciski" teatar!

Osven Bitolskiot i Dramskiot teatar od Skopje koi mo`e da se pofalat so odli~na brojka na premierni izvedbi i voop{to teatarski pretstavi (~ij broj vo tekot na godinata e pogolem od 40), nitu eden drug teatar ne mo`e da se pofali so nekoja brojka {to mo`e da iznenadi, a ne pa da fascinira. I Narodniot teatar vo Bitola, kako i Dramskiot, ima odli~ni akteri, ima sala prepolna so publika i kvalitetni pretstavi, no za toa voop{to ne se govori, a pretpostavka e deka mediumite slabo izvestuvaat za slu~uvawata od tamu, bidej}i ne dobivaat informacii od ovoj teatar i voop{to, od site teatrite od vnatre{nosta?! Pa taka, za uspe{nosta na Bitolskiot teatar e mol~eno so godini, a za neuspe{nosta na MNT, pak, se govori so godini i sostojbata nikako da se oprai. Ve~noto pomagawe na ednite prodol`uva i nalikuva na dolgometra`en, pardon, seriski film so sapunski karakteristiki ~ij re`iser e makedonski [panec, pretpostavuvam, a mol~eweto za drugite (koi navistina zaslu`ile za niv da se govori) pove}e zagri`uva, otkolku {to za~uduva! Zo{to? Zatoa {to e stra{no i da se pomisli deka praktikata da ne se govori za uspesite na edna teatarska ku}a trae ve}e podolgo vreme i e so tendencija da trae i trae...

Drugite teatri {to ne se vo Skopje ne se mnogu ponazad so kvalitet od onie preostanatite vo glavniot grad. No, ni za toa ne se govori. Dali lu|eto od ovie teatri se soo~uvaat so materijalni problemi, na primer kako MNT, toa nam voop{to ne ni e poznato! Ako centarot e faktor na kvalitet, toga{ {to e so preostanatite tri (postojano aktivni) teatri vo Skopje? Dali mo`ebi tie se zadovolni so srabotenoto? Po s# izgleda, Goran Stefanovski e vo pravo koga veli deka: "Ova e kone~no. Ni{to ne e kako vo tvojata drama, s# e kako vo mojata stvarnost". (Bo`o od "Duplo dno").

Teatrite, beri}atvrsan, vo Makedonija gi ima bajagi. Na na{a po~va teatarstvoto e tradicija, a teatarskite ku}i se javuvaat od anti~ko vreme, period od koj dosega se poznati ~etiri lokaliteti, i toa: anti~kiot teatar Herakleja Linkestidska - Bitola (graden vo po~etokot na 2 vek), teatarot vo Ohrid (graden 2 vek pred na{a era), Skupi kaj Skopje ( izgraden po~etokot na 2 vek) i anti~kiot teatar Stobi kaj Gradsko (od krajot na 3 vek).

Od 1944 godina, pa s# do denes vo Makedonija se otvoreni 14 profesionalni teatri, a od niv postojano se aktivni osum teatri, vo Bitola, Prilep, vo Skopje (~etiri), Strumica i [tip. So prekin rabotat teatrite vo Veles i Kumanovo, a ukinati se vo Gevgelija, Ko~ani, Ohrid i Tetovo.