SPAS ZA MAKEDONCITE VO SOSEDSTVOTO?

Zaedni~koto `iveewe so malcinstvata e povrzano so na{ite napori za razvoj na dr`avava, regionot i Evropa, se dodava vo tekstot na konvencijata. Politikata kon malcinstvata treba da bide naso~ena kon sozdavawe op{testvo vo koe pripadnicite na malcinstvata }e zazemat ednakvo mesto i }e ja imaat mo`nosta za li~en razvoj. Taa mora da bide rezultat na uramnote`en i ednakov priod, bez sprotivstavuvawe na interesite na malcinstvoto i mnozinstvoto od edna, i interesite na lu|eto i dr`avata od druga strana. Seto toa }e se postigne so tolerancija, nediskriminacija i za~uvuvawe na sopstveniot jazik i kultura.

Sklu~uvaweto na predlo`enata konvencija za za{titata na makedonskoto i albanskoto nacionalno malcinstvo e vo duhot na barawata i potrebite na Sovetot na Evropa, Evropskata unija, OBSE, OON, regionalnoto i me|unarodnoto pravo. Konvencijata bi trebalo da ja potvrdi prezemenata obvrska kon me|unarodnata zaednica za zaemno re{avawe na pravata na pripadnicite na nacionalnoto malcinstvo, nivna za{tita, re{avawe na mo`nite sporovi po miren pat, uslovite za mir, tolerancija, prosperitet i vklu~uvawe vo evropskite integracii i procesi. So nea dogovornite strani se obvrzuvaat deka }e se vozdr`uvaat od upotreba na sila naso~ena protiv teritorijalniot integritet ili politi~kata nezavisnost i deka mo`nite sporovi }e gi re{avaat po miren pat. Se garantira pravoto na slobodno i mirno sobirawe, zdru`uvawe, formirawe politi~ki partii, verski institucii, organizacii i zdru`enija. Pravoto na sloboda na izrazuvawe na pripadnikot na nacionalnoto malcinstvo, vo sebe ja vklu~uva slobodata na mislewe, primawe i davawe na informacii ili idei na svoj maj~in jazik. Ova pravo dr`avite se dol`ni da go pottiknuvaat, a ne popre~uvaat. Dogovornite strani }e ja razvivaat sorabotkata vo poleto na mas-medimumite itn.

Konvencijata se sklu~uva za period od deset godini, a avtomatski }e bide prodol`ena za slednite pet godini. Vakviot dogovor }e bide registriran kaj Sekretarijatot na organizacijata OON, vo soglasnost so ~lenot 102 od Povelbata. Konvencijata bi bila potpi{ana i na makedonski i na albanski jazik.

Konvencijata, sekako, e za pozdravuvawe, bidej}i znaeme kakvi se pravata na Makedoncite vo sosedstvoto. Iako vo ~lenot dva od Povelbata na OON se predviduva zabrana na upotreba na sila, mirno re{avawe na sporovite, retko koj toa go po~ituva. Na Makedoncite vo sosedstvoto im e zabraneto da go upotrebuvaat svojot jazik, zabraneto im e politi~ki da se organiziraat itn.

Predlo`enata Konvencija, minatata nedela predizvika `estoka rasprava vo Parlamentot, osobeno kaj pratenicite na dvete albanski politi~ki partii. Nivnoto objasnuvawe za bu~niot tek na raspravata e deka Makedoncite vo Albanija ne se vo tolkav broj kako Albancite vo Makedonija. Spored logikata na g. Naser Ziberi od PDP, uslov za pogolemi prava na Makedoncite kako malcinstvo vo Albanija e zgolemuvawe na nivniot broj.

Ar{inot na nekoi pratenici, navistina e dvoen. Ne mo`e nekoj da bara visoko obrazovanie na Albancite vo Makedonija, a da ne gi priznava Makedoncite vo Albanija. Zo{to, na primer, gr~koto malcinstvo vo Albanija ima pogolemi prava od makedonskoto? Ne mo`e da se izgradat demokratski op{testva i site gra|ani vo niv da se ~uvstvuvaat kako vo nivna zemja, ako nekoj ne go po~ituva nivniot jazik i kultura. Razlikata vo brojot, ne mo`e da gi skratuva pravata. Ako nekoj ne{to bara, toga{ toa {to go bara treba i da go dava! Albancite vo Makedonija imaat svoi politi~ki partii i u~estvuvaat vo rabotata na na{iot Parlament, no od u~estvoto na Makedoncite vo albanskiot Parlament - aber nema. Kako }e se unapredat odnosite me|u dvete zemji i kako }e im se garantira polo`bata na Makedoncite tamu, ako ne se usvoi konvencijata?!

I pokraj nesoglasuvawata na pratenicite vo Parlamentot, sepak, se nadevame deka tie }e ja usvojat konvencijata i deka so nea na Makedoncite vo sosedstvoto }e im se zgolemat ~ovekovite prava.

Vo vrska so ovaa konvencija, pobaravme izjavi od pretstavnici na pogolemite partii vo Parlamentot.

Za vakvo pra{awe normalno e da ima bu~na rasprava, no jas se nadevam deka konvencijata }e bide usvoena.

Smetame deka ne treba da se stavi nekakov reciprocitet vo pravata na ednite i na drugite. Jas sum za unapreduvawe na odnosite i na ednite i na drugite. Ako treba i nie kako politi~ka partija }e gi poddr`ime i ohrabrime Vladata i politi~kite partii vo Albanija da sozdadat podobar ambient za Makedoncite i na{ata pomo{ na Vladata na Makedonija mo`e da & bide od golema korist. Ako treba neka se donese nekakov akt vo vid na rezolucija, deklaracija itn. koja }e ja garantira polo`bata na Makedoncite vo Albanija, no vo nikoj slu~aj ne treba da se vospostavi nekakov reciprocitet so konvencijata za pravata na Makedoncite vo Albanija.

Pratenicite od VMRO - DPMNE re{ija da ne davaat nikakvi izjavi vo vrska so ova pra{awe. Dali }e bide usvoena konvencijata ne sakam odnapred da komentiram. Konvencijata nitu ni {kodi, nitu ni godi.

Konvencijata me|u Republika Albanija i Republika Makedonija }e ja zgolemi komunikacijata me|u dvete zemji. Smetam deka ne treba da ima nikakov problem i ne ja razbiram `e{tinata na moite kolegi-pratenici od albanska nacionalnost. Evropskata konvencija ne dozvoluva da se povreduvaat ~ovekovite prava, da se limitiraat. Naprotiv, smetam deka treba da se razvie sovesta za pogolemi prava ne samo za Makedoncite vo Albanija, tuku i za drugite malcinstva {to `iveat tamu.