DOPIS OD BUGARIJA

"Demokratijata" kaj isto~niot sosed

MIHAJLOVIZMOT VO BUGARIJA

Pi{uva: Goce SERAFIMOVSKI

  • Vo politi~kiot `ivot na edna demokratska dr`ava bi trebalo da ima mesto za site i za sekogo. "Da, ama ne", veli bugarskiot novinar Petko Bu~arov. Vo Bugarija nekoi se poednakvi od najednakvite
  • I denes u{te im se diga kosata na glavata na lu|eto po te~enieto na rekata Mesta kade, za da go zaglu{i piskotot na ma~enite, Van~o Mihajlov naredil da bijat site tapani vo seloto Dabnica, za da ne se ~ue ni{to. Vreskale lu|eto, tapanite biele - se kovala najnovata bugarska istorija

Nacionalizmot, glasnogovorniot kvazipatriotizam i {ovinizmot imaat mnogu imiwa, osobeno tuka na Balkanot. I kako mo`e da nemaat koga na ovie prostori e nivnata najdolga istorija - pove}e od dva veka prodol`uva taa. Vo razli~nite istoriski periodi taa se projavuvala na najrazli~ni na~ini: od naivniot patriotizam na 19 vek do kvazipatriotizmot od krajot na istiot i totalitarniot {ovinizam vo vremeto na svetskite vojni, za da ja dostigne svojata najprefineta forma vo na{i dni so imeto ksenofobija.

Da, dimenziite i imiwata na taa degenerirana balkanska pojava se razli~ni, no nejzinata su{tina e neizmeneta: sekoga{ anti~ove~ka i sekoga{ grozna. Ovaa pojava denes vo noviot i moderen svet sekako n# stava vo nedoumica.

"Nedoumica", me|u drugoto, e mnogu slab zbor, osobeno koga mislime na nacionalizmot na "demokratska i pravna" Bugarija i nejzinata politika kon malcinstvata i etnosite vo nea.

NEDOVETNA POLITIKA

Ne nedoumica, ami ogor~enost ~uvstvuva ~ovek koga gleda kako bugarskite politi~ari i dr`avni ma`i (a zo{to ne, i `eni) go obikoluvaat svetot za da go ubedat deka tie gi nadminale tesnite balkanski ramki, deka zasekoga{ gi pregrnale progresivnite ideali na ~ove{tvoto za prava i slobodi, deka kosmopolitizmot na Evropejcite e i nivna duhovna neophodnost, a vo praktikata vo sopstvenata dr`ava mavtaat so "stapot na nasilstvoto" i poka`uvaat so zabrani i policiski palki ne{to sosema drugo. Voop{to, bugarskata politika denes e edna golema nedovetnost, nekakva svoevidna gre{ka, ako ne na prirodata, toga{ na demokratijata sigurno.

Da, isprevrteni se pretstavite na bugarskata politika i nitu eden zdrav razum ne mo`e da gi objasni. Taa golema misterija, taa zagatka, nepodlo`na na ni~ij razum, ve~na tajna na politi~kiot `ivot. Takva enigma e prostiot fakt deka samo eden bugarski dr`avnik, pri toa minister za vnatre{ni raboti, mo`e da pobara politi~ko pribe`i{te, pa neka bide toa i vo SAD, za da prodava maici i ga}i.

"Gospode, ~uvaj ja Bugarija" - pi{uva{e edno vreme na monetite, a sega taa deviza narodot mo`e da ja dopolni: "^uvaj ja od nejzinite politi~ari".

Kakov {to e bugarskiot politi~ar, takov e i bugarskiot politi~ki `ivot.

Za nego sakam da govoram. Poto~no, za edna druga negova strana, koja{to e ta`na i grda, a vsu{nost stra{na - Mihajlovizmot koj e skriena forma na {ovinizmot i koj vo Bugarija politi~arite potajno go toleriraat zatskrivaj}i go pod prevezot na tainstvenata i "patriotska" organizacija VMRO - SMD.

MA^ENITE OD VAN^O

Vo politi~kiot `ivot na edna demokratska dr`ava bi trebalo da ima mesto za site i za sekogo. "Da, ama ne", veli bugarskiot novinar Petko Bu~arov. Vo Bugarija nekoi se poednakvi od najednakvite. Takvi se sledbenicite na poznatiot od bliskoto minato - Ivan Mihajlov, poznat u{te kako "krvolo~niot Van~e", voda~ na VMRO do 1934 godina. Jas li~no ne bi sakal da si go valkam peroto pi{uvaj}i za toj izrod, koj ja potopil vo krv i solzi Makedonija vo tekot na 1923 godina. I denes u{te im se diga kosata na glavata na lu|eto po te~enieto na rekata Mesta kade, za da go zaglu{i piskotot na ma~enite, Van~o Mihajlov naredil da bijat site tapani vo seloto Dabnica, za da ne se ~ue ni{to. Vreskale lu|eto, tapanite biele - se kovala najnovata bugarska istorija.

Ne! Istorijata na taa, na mojata dr`ava, be{e se ogradila od taa crna balkanska li~nost. Be{e...no sega ve}e ne se ograduva, za{to od 1991 godina Van~o Mihajlov stana zname, simbol, ideen voda~ na partijata VMRO - SMD. So negoviot lik mo`e da vidite kalendari, so negovite misli i idei mo`e da vidite povorki i manifestacii. Pod crno-crvenite znamiwa na taa organizacija mo`e da vidite duri i mladi lu|e. Partijata gi prisvoila nezakonski imotite na makedonskite organizacii vo Bugarija - Makedonskiot dom na kulturata vo Sofija, drugi domovi i zgradi vo celata zemja, op{tinski i dr`avni imoti od Ko~erinovo do Petri~ i od Jundula do Goce Del~ev. Sega VMRO - SMD e edna od najbogatite politi~ki partii vo Bugarija. Denes so protekcii od dr`avata taa e eden od sproveduva~ite na nacionalizmot i kova~ na op{testvenoto mislewe za makedonskoto pra{awe.

Vo toa ne bi imalo ni{to lo{o, se razbira, ako VMRO - SMD be{e edna normalna partija. Me|utoa, koga se javuva kako sledbenik na edna od najizrodenite pojavi na Balkanot - Mihajlovizmot i prisvoila nezakonski s# od "Makedoncite i za Makedoncite", taa pobuduva ne nedoumica, ami ogor~enost. I mo`ebi se vo pravo makedonskite organizacii vo Bugarija koga ja opredeluvaat ovaa partija kako "politi~ka gre{ka na istorijata".